Stanka Lipovška na 55-letni duhovniški in 13-letni škofovski poti spremlja Slomškova misel, da morajo biti duhovniki »pii et docti«, pobožni in učeni: »Pobožen pomeni, da si usidran v Bogu, da ves služiš Kristusu, učen pa, da duhovnik oziroma škof pozna okolje in ljudi, kamor ga Bog pošilja, pa tudi, da pozna in najprej sam živi evangelij, ki ga oznanja,« je povedal pred leti v intervjuju za Družino.

Na poti s Slomškom: Vojnik, Celje, Ljubljana, Rim … 

Po rodu Štajerca, doma iz Vojnika, od malih nog spremlja lik A. M. Slomška – tako v domači župniji, ko je o njem vojniški župnik Martin Lupše vedno govoril kot o svetniku, kot v domači družini, kjer so imeli v osrednjem prostoru na steni Slomškov portret, ki ga je naslikal Jožef Turner leta 1860. V celjski gimnaziji je sicer nihal med poklicem zdravnika in duhovnika, a v zadnjem letniku je že vedel, kam ga kliče Bog. Z devetnajstimi leti je vstopil v Bogoslovno semenišče in po končanem študiju na Teološki fakulteti bil leta 1968 posvečen v duhovnika. Štiri leta je bil kaplan v celjski župniji sv. Danijela, zatem ga je škof Držečnik poslal na podiplomski študij liturgike v Rim, kjer je leta 1976 na papeškem zavodu sv. Anzelma pridobil naziv doktorja.

Doktor liturgije: »Duhovnik je doma pri oltarju«

Po vrnitvi iz Rima je bil imenovan za župnijskega upravitelja župnije Device Marije v Brezju – Maribor, znanje iz liturgike, ki si ga je pridobil med študijem v Rimu, pa je posredoval posredoval študentom na mariborski teološki fakulteti in drugih cerkvenih ustanovah. »Liturgija je za duhovnika dom, duhovnik je doma pri oltarju. Prva naloga duhovnika je biti v službi Božjega kraljestva, ki se uresničuje pri oznanjevanju Božje besede, pri obhajanju svetih skrivnosti in v služenju bratom in sestram. Vse drugo je pomembno, a za duhovnika drugotnega pomena,« je povedal za Družino. Leta 1984 je bil imenovan za župnika stolne župnije sv. Janeza Krstnika v Mariboru, kjer je ostal do leta 2010, ko ga je papež Benedikt XVI. imenoval za celjskega škofa.

»Župnik« in prvi organizator dveh papeževih obiskov

V mariborski Slomškovi župniji je pustil močan pečat. Kot vnet pastoralni delavec je za duhovno prenovo župnije vsakih deset let organiziral ljudski misijon (1989, 1999, 2009), tridnevnice in druge pastoralno-liturgične prireditve. Veliko truda – bil je glavni organizator – je vložil v pripravo prvega (1996) in drugega (1999) papeževega obiska v Mariboru. V prepričanju, da so procesije javna izpoved vere je v župniji uvedel velikonočno procesijo po Slomškovem trgu, božično polnočnico, v postnem času križev pot po mariborskih ulicah na Kalvarijo in leta 2009 procesijo Svetega Rešnjega telesa po mestnih ulicah. V duhu Konstitucije o bogoslužju, ki pravi, da je »cilj cerkvene glasbe čast Božja in posvečenje vernikov« (B 112), se je vse od vrnitve iz Rima dalje ukvarjal z vzgojo organistov in v ta namen vsako leto pripravil tečaj za organiste in veliko prispeval k ustanovitvi Škofijske orglarske šole v Mariboru.

Ekumenizem in dialog – »To je moj program, vodilo in veselje!«

»Da bo svet veroval« (Jn 17,21), si je izbral geslo za duhovniško posvečenje in misel nadaljeval z izbiro škofovskega gesla: V resnici in ljubezni (Ef 4,15). »To je moj program, vodilo in veselje,« pravi upokojeni škof Lipovšek. Njegovo pastoralno delovanje kot stolnega župnika in kasneje celjskega škofa je zaznamovala velika odprtost do drugače mislečih, predvsem do ekumenskega dela in zbliževanja s pravoslavnimi in evangeličanskimi kristjani. »Kristjani ne gradimo edinosti v uniformiranosti, gradimo edinost v različnosti. Različnost ni ovira, je bogastvo,« je povedal v intervjuju pred dvema letoma, ko je pri SŠK vodil komisijo za ekumenizem. 

Na zahvalnem romanju treh novih škofij v Rim leta 2016 se je škof Lipovšek srečal s papežem Frančiškom. FOTO: Osservatore Romano

»Duhovnik – to je moj najpomembnejši položaj«

V 55-letnem duhovniškem služenju je poleg škofovske opravljal mnogo služb: bil je duhovni voditelj v Bogoslovnem semenišču v Mariboru, predavatelj liturgike na Teološki fakulteti, član Zbora svetovalcev Mariborske škofije, kanonik penitenciarij, član Nadškofijske komisije za cerkveno umetnost in vodja Nadškofijske komisije za liturgijo in cerkveno glasbo; leta 2001 je prejel častni naslov monsignorja, leta 2004 pa je prevzel še službo naddekana mariborsko-lavantinskega stolnega kapitlja. »To so samo naslovi, bistveno pa je, da sem najprej duhovnik, služabnik Jezusa Kristusa – to je moj visok in najpomembnejši položaj,« pravi današnji jubilant, ki je leta 2018, po osmih letih vodenja celjske škofije, ob dopolnjeni starosti 75 let, po določilih zakonika cerkvenega prava odpovedal škofovski službi, papež Frančišek pa je 18. septembra istega leta njegovo upokojitev sprejel. Marca leta 2021 je na škofovskem sedežu dobil naslednika, škofa Maksimilijana Matjaža.

Škof Lipovšek na škofovskem posvečenju njegovega naslednika v Gornjem gradu maja 2021. FOTO: Tatjana Splichal

V zahvalo za duhovniško, škofovsko in življenjsko služenje Stanislava Lipovška je bila 10. julija, ob 19. uri, v stolnici sv. Danijela v Celju sveta maša s somaševanjem škofa Maksimilijana, dekanov in duhovnikov.