Spoštovani Roman, vaše vprašanje je zelo na mestu, saj odpira pomembno vprašanje pravičnosti in doslednosti v krščanskem življenju. Jezusove besede o spravi pred darovanjem (Mt 5,23) jasno kažejo, da brez urejenih odnosov z bližnjimi ni mogoče pristno stopati pred Boga. Cerkev to vedno uči: sprava, odpuščanje in prizadevanje za pravičnost so bistveni pogoji za rodovitno prejemanje zakramentov.

Zakaj se torej zdi, da je Cerkev na področju zakona in spolnosti bolj stroga kot na drugih področjih? Ne zato, ker bi bila nesprav-
ljivost manjši greh ali manj pomembna, temveč zaradi narave samih situacij. Skupno življenje neporočenega para ali nova zveza po razvezi krščanskega zakona, če ni bila ugotovljena ničnost zakonske zveze, predstavljata trajno in navzven razvidno stanje, ki ni v skladu z zakramentalnim razumevanjem zakona. Gre za način življenja, ki objektivno nasprotuje temu, kar Cerkev veruje in oznanja o zakonu kot nerazvezljivi zvezi (prim. Mt 19,6; KKC 1640).

Nasprotno pa so spori ...