Digitalni svet je še kako fizičen. Tvoj »virtualni oblak« ni narejen iz vodne pare in zraka, ampak iz ogromnih količin betona, jekla, milijonov kilometrov kablov in neskončnih vrst strežnikov. Vse to pa za svoje delovanje zahteva ogromne količine energije in naravnih virov. Če bi bil internet država, bi bil namreč po nekaterih ocenah četrti največji onesnaževalec na svetu, takoj za Kitajsko, ZDA in Indijo, saj informacijsko-komunikacijski sektor proizvede približno toliko toplogrednih plinov kot celotna svetovna letalska industrija.

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst.

Kdo na spletu »kuri« elektriko in kdo »pije« vodo?

Preden se potopimo v to, koliko energije porabi posamezna aplikacija, moramo razčistiti osnove. Kako lahko virtualni všeček na Instagramu ali poslan meme sploh ustvarita ogljični odtis?

Od kod na spletu CO₂?

Vsakič, ko odpreš spletno stran ali naložiš video, tvoj telefon pošlje zahtevo v podatkovni center (ogromno halo, polno računalnikov oz. strežnikov). Ti strežniki delujejo 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Za to potrebujejo ogromno elektrike, ki pa v velikem delu sveta še vedno nastaja s sežiganjem fosilnih goriv (premoga in plina). Poleg tega podatki do tebe ne potujejo po zraku. Potujejo po več kot milijon kilometrih debelih optičnih kablov, ki ležijo na dnu oceanov in povezujejo celine.

Strežniki delujejo 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Za to potrebujejo ogromno elektrike.

Zakaj internet potrebuje vodo?

Si že kdaj igral zahtevno igro na telefonu in opazil, da je naprava postala vroča? Zdaj pa si predstavljaj milijone takšnih procesorjev v eni zaprti hali. Podatkovni centri se konkretno segrevajo. Da se sistemi ne bi stopili, uporabljajo ogromne hladilne sisteme, ki za evaporativno hlajenje (izhlapevanje) porabijo milijone litrov sladke pitne vode.

Kakšen je odtis tvojih najljubših aplikacij?

Najnovejše strokovne raziskave so postregle z zelo natančnimi podatki o tem, kaj se dogaja v ozadju naših zaslonov. In številke so presenetljive – včasih je naprava, ki jo uporabljaš, celo bolj pomembna od tega, kaj na njej počneš.

»ChatGPT, napiši mi esej.«

Umetna inteligenca ni le klasično »iskanje« po Googlu, ampak uporablja strojno računanje in generiranje vsebine. To zahteva veliko procesorsko moč.

Izračun: Ena poizvedba na ChatGPT porabi povprečno okoli 0,34 vatne ure (Wh) elektrike in približno 0,32 mililitra vode. To so le tri do pet kapljic vode na eno vprašanje. Sliši se malo, a poglejmo širšo sliko: ChatGPT vsak dan odgovori na več kot milijardo vprašanj. To pomeni, da samo za to eno aplikacijo strežniki vsak dan »spijejo« več kot 300.000 litrov sveže vode – dovolj, da bi do vrha napolnili ogromen plavalni bazen!

Umetna inteligenca uporablja strojno računanje in generiranje vsebine. To zahteva veliko procesorsko moč.

En skrol preveč: TikTok in Instagram

Družbena omrežja so optimizirana za eno stvar: da te čim dlje zadržijo pred zaslonom. Pri tem pa niso prav nič »eko«.

Izračun: Študije kažejo, da ena ura uporabe TikToka proizvede okoli 57 gramov CO₂, ena ura Instagrama pa okoli 52 gramov CO₂.

Zakaj? Zaradi trika, ki se imenuje background pre-loading, tj. nalaganje v ozadju. Ko gledaš video na TikToku, aplikacija v ozadju že pospešeno prenaša naslednjih pet videov z različnih koncev sveta, da ob naslednjem potegu s prstom ne bi slučajno čakal niti stotinke sekunde. To pomeni, da se na tvoj telefon nenehno pretakajo gigabajti podatkov za vsebine, ki jih morda sploh nikoli ne boš pogledal.

Naprava > vsebina: Netflix in YouTube

Pretočni video (streaming) zavzema ogromen delež vsega svetovnega internetnega prometa. Vendar pa ogljični odtis ni odvisen samo od filma, temveč predvsem od zaslona, na katerem vsebino predvajaš.

Izračun: Gledanje ene ure videa na pametnem telefonu ustvari le okoli 0,56 grama CO₂. Če isti film gledaš na velikem 50-inčnem televizorju v ločljivosti 4K, se ta številka povzpne na neverjetnih 55 gramov CO₂ (kar je 100-krat več!).

Skriti porabnik – mobilni podatki: Zelo pomembno je tudi, kako si povezan. Prenos filma prek mobilnih podatkov (4G ali 5G omrežje) porabi od dvakrat do štirikrat več energije kot prenos prek domačega Wi-Fi omrežja.

Kaj lahko storiš (ne da bi vrgel telefon v smeti)?

Pomembno je, da se zavedaš, da imajo naše digitalne navade fizične posledice v resničnem svetu. Že z nekaj manjšimi, popolnoma nebolečimi potezami lahko namreč svoj digitalni odtis drastično zmanjšaš.

Poskusi svoj pametni telefon obdržati vsaj tri ali štiri leta, preden kupiš novega.

Ko si doma, vedno uporabi Wi-Fi namesto mobilnih podatkov, saj je precej bolj energetsko učinkovit. Občasno izvedi »digitalno čistko« in pobriši zombi podatke – tisoče starih e-mailov, podvojene fotografije in neuporabljene aplikacije, ki v ozadju še vedno osvežujejo podatke. In kar je najpomembnejše: poskusi svoj pametni telefon obdržati vsaj tri ali štiri leta, preden kupiš novega. Kar 80 odstotkov vsega CO₂, ki ga naprava proizvede v svojem življenju, nastane pri pridobivanju surovin in izdelavi. Predvsem pa ne pozabi, da že z malim korakom lahko veliko narediš za naš planet.

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst (5/2026). Spremljaj Najst tudi na Facebooku, Instagramu in TikToku.