Skupno življenje duhovnikov v skupnosti je značilno predvsem za redovne duhovnike, manj za škofijske. Duhovniki, ki so redovniki, običajno živijo v skupnosti po trije ali več. Takšen način bivanja redovnikom običajno nalagajo redovna pravila in redovne zaobljube. Gre pravzaprav za temeljno, osebno življenjsko odločitev glede načina bivanja, delovanja in pričevanja znotraj skupnosti Cerkve.

Nasprotno pa skupno bivanje svetnih duhovnikov ne temelji na uresničevanju kakšnih zaobljub, ampak gre za bolj konkretno prilagajanje razmeram. Za skupno bivanje se zato lahko škofijski duhovnik odloči tudi samo za nekaj časa. Vendar pa v zadnjem času tudi mnogi škofijski duhovniki prepoznavajo prednosti bivanja v duhovniški skupnosti.

Večkrat se škofijski duhovniki odločijo za bivanje v skupnosti povsem iz praktičnih razlogov. Na ta način laže organizirajo npr. gospodinjstvo, zmanjšajo stroške ogrevanja … So tudi primeri, ko so duhovniki ob odločitvi za bivanje v skupnosti da...