Slomškovi dnevi leta 1936

»Š tajerska plan je dala slovenskemu narodu velike učenjake, odlične cerkvene kneze, od vsega naroda priznane in ljubljene narodne voditelje. Sedaj pa zgleda, da nam bodo lavantinci postavili tudi prvega slovenskega svetnika v naše oltarje. Kdor je pretekla dva dneva malo pobližje opazoval verske slovesnosti v Mariboru in videl, s koliko iskreno pobožnostjo in zaupanjem je ljudstvo romalo na Slomškov grob, je moral tudi sam, čeprav dosedaj dvomljivec, priti do prepričanja, da si bo to ljudstvo res izmolilo svojega svetnika tudi pred vesoljno Cerkvijo in da nebeška vrata ne bodo mogla ostati zaprta tolikemu zaupanju.« 30 tisoč ljudi v Mariboru Na začetku poletja pred 90 leti je bila v Mariboru množična prireditev, ki se je je udeležilo okoli 30 tisoč ljudi z vseh koncev Slovenije, tedanje Dravske banovine. Šlo je za Slomškove dneve, ki so vrh dosegli v dvodnevni manifestaciji 28. in 29. junija, s trdno izraženo podporo prizadevanjem za beatifikacijo lavantinskega škofa Antona Martina Slomška. 400 tisoč ljudi podpisalo prošnjo za Slomškovo beatifikacijo Katoliški duhovnik in notranji minister v vladi Kraljevine Jugoslavije dr. Anton Korošec je 29. junija slovesno izročil škofu dr. Ivanu Jožefu Tomažiču prošnjo za čimprejšnjo Slomškovo beatifikacijo, ki jo je podpisalo okoli 400 tisoč slovenskih katoličanov. Kaj je v tem duhu pomenila veličastna manifestacija z množično udeležbo in koliko je prispevala k sicer časovno dolgotrajni in z usodnimi zgodovinskimi prelomi začasno prekinjeni Slomškovi poti do časti oltarja? Slovesnost je potekala v času, ko je bil proces za Slomškovo beatifikacijo že zelo živ. Leta 1934 je bil za postulatorja postopka imenovan Jožef Mirt, leto pozneje pa se je začelo obsežno zbiranje pričevanj o Slomškovi svetosti. Skoraj samoumevno je, da se je v tem duhu Maribor ponudil kot Slomškovo mesto in prostor, v katerem je mogoče tudi z množičnostjo izkazati podporo pobudi. Ne le verski pomen Slomškovih dni Pomen Slomškovih dnevov lahko z današnjega zornega kota razumemo skozi štiri perspektive. Prva je vsekakor verska. Šlo je za množično izraženo podporo med vernim ljudstvom samonikli ideji svetništva. Drugo lahko označimo kot narodnokulturno – Slomšek je postal simbol slovenskega jezika, šolstva in narodne zavesti. Tretja je notranjepolitična – šlo je za javno manifestacijo slovenskega katoliškega tabora v Kraljevini Jugoslaviji in prikaz množičnosti politične »opore«, s katero je lahko računal praktično brezkonkurenčni narodni voditelj dr. Anton Korošec. Četrta perspektiva je povezana z razumevanjem mednarodnih okoliščin. Marca 1936 je nemška vojska vstopila v demilitarizirano Porenje in prekršila določila versajskega miru. Z vojaško neodzivnostjo Francije in Anglije je Hitler dobil pomembno sporočilo, da lahko svojo moč krepi brez resnega odpora zahodnih demokracij, kar se je manifestiralo tudi z naraščanjem njegovega vpliva v sosednji Avstriji. Slomškov lik presegel zgolj cerkveni okvir Slomškovi dnevi so imeli več prireditvenih vrhuncev. Tako se je 21. junija 1936 v Mariboru zbralo okoli 15 tisoč mladih, ki so sodelovali pri maši in drugih slovesnostih, prosvetno ministrstvo pa je določilo, da se 24. september v vseh ljudskih šolah Dravske banovine praznuje kot Slomškov praznik. Ta poteza govori, da je Slomškov lik tedaj že presegel okvir zgolj cerkvenega spomina in je postal zgodovinska osebnost, ki jo je politika z namenom krepitve narodne zavesti vključila v najširši javni prostor. »Pošteno so lavantinci ugotovili, da dosedaj še ni bilo nikdar toliko 'Kranjcev' v Mariboru kakor v Slomškovih dneh. In 'Kranjci' so se lahko prepričali, s kako naklonjeno prijaznostjo, uslužnostjo in prisrčnostjo so jih panonski Slovenci sprejemali. Ugajal jim je njihov trden nastop in korak, njihove prekrasne narodne noše, katerim se niso mogli načuditi in jih prehvaliti, žele si istega duha in smisla za organizacijo, ki je malim narodom prepotrebno sredstvo za uveljavljenje svojih teženj.« 7.000 mož in fantov z baklami po mestu Mozaik dogajanja je sestavljala vrsta podrobnosti. Tako se je po zapisih kronistov na Teznem zbralo 500 štajerskih in 70 kranjskih kolesarjev, ki so se odpravili proti mestu, mimo Slomškovega groba na po njem poimenovani trg pred stolnico, kjer je potekalo veliko fantovsko zborovanje. Ponoči je okoli sedem tisoč mož in fantov z baklami priredilo procesijo po mestu, ki jo je spremljalo zvonjenje vseh cerkva. Na okoliških gričih so zagoreli kresovi. Sprevod je prispel pred stolnico, kjer je škof Tomažič daroval polnočno sveto mašo. Sploh je časopisje tedanje dobe obširno spremljalo in popisalo dogajanje. Odlomki v poševnem tisku so iz časopisa Slovenec, 1. julija 1936, ki je objavil tudi šest fotografij. Slovenski gospodar je istega dne objavil zapis z naslovom Dvodnevna Slomšekova proslava v Mariboru. O dogajanju je poročal tudi liberalni Mariborski večernik Jutra, ki je dogajanje pozdravil in v zvezi s Slomškom poudaril njegovo »neustrašnost, odločnost, širokosrčnost, daljnovidnost in narodno usmerjenost«, hkrati pa dodal, »da bi lahko bile priprave na prireditev zastavljene širše«. Posebej dragoceno pričevanje predstavljajo fotografije kamniškega fotografa Petra Nagliča, ki jih hrani Slovenski etnografski muzej. Fotografijo z naslovom Slomškovi dnevi leta 1936 v Mariboru, datirano 28. junija 1936, objavljamo s prijaznim dovoljenjem Nagličevega nečaka gospoda Matjaža Šporarja in Društva Peter Naglič iz Šmarce pri Kamniku. Stane Kocutar

Slomškovi dnevi leta 1936

Slomškovi dnevi leta 1936

RADOVLJICA – Svobode je toliko, kolikor si upamo

VELIKA DOLINA – Farno žegnanje in praznik zvestobe

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.