Okrog l. 509 pr. Kr. je Rim nehal biti monarhija in postal republika. Rimljani so nehali biti podložniki, postali so državljani. Ustanovitelj rimske republike in njen prvi izvoljeni konzul je bil Lucij Junij Brut. Slednji spominja na svetopisemskega očaka Abrahama. Abraham je bil pripravljen žrtvovati sina Izaka, svoje vse, ker je verjel Bogu. Lucij Junij Brut je žrtvoval svoja sinova ter zakoličil vladavino prava, ker je verjel v republiko.

Zgodba pravi, da sta se Tit in Tiberij, tako je bilo sinovoma ime, znašla med zarotniki, ki so pripravljali vrnitev odstavljenega tirana Tarkvinija Ošabnega in s tem vrnitev monarhije. Neki suženj jih je razkrinkal, stražniki so Tita in Tiberija prijeli, njun oče Brut ju je sodil in obsodil na smrt, kakor bi obsodil na smrt vsakega drugega izdajalca komaj nastale republike.

Po eni pripovedi je konzul Brut v tem dejanju ostal ravnodušen, po drugi je zelo trpel. Verjetno je šlo za oboje: v svoji notranjosti je gotovo strašno tr...