Nerazumljivo mi je, s kakšno lahkotnostjo in brezobzirnostjo se v naši ljubi domovini zadnja tri leta sprejemajo različni škodljivi zakoni. Eden izmed njih je tudi Zakon o prostovoljnem končanju življenja.

Že sam zakon o ubijanju je zelo sprevržen v pristopu do vseh državljanov, posebej pa še do bolnih, ostarelih, šibkih, depresivnih, ubogih. Še večja sprevrženost v morali se kaže z vpletanjem zdravnikov in ostalega medicinskega osebja ter farmacevtov v izvajanje.

Odločevalci so arogantno preslišali mnenja večine stroke in ugodili mali peščici moralno praznih, slepih, otopelih ter empatično pohabljenih zagovornikov postopka za legalno ubijanje odvečnih in motečih oseb pod krinko človekoljubja.

Kako strašna slepota je človeka!

Vprašanje uboja nebogljenih v neki družbi je nadčasovno, je vprašanje, ki se med ljudmi ne bi smelo nikoli pojaviti. So namreč določene teme oziroma vrednote, o katerih se ne sme glasovati in odločati na parlamentaren način. Take vrednote so: življenje, poštenje, ...