Slovenski škofje so na obisku »ad limina Apostolorum« v Rimu

Slovenski škofje so od 12. do 17. januarja 2026 v Rimu na petem obisku ad limina Apostolotum. Latinsko poimenovanje tega obiska dobesedno pomeni »obisk na grobovih apostolov« in se nanaša na romanje škofov v Rim, kjer molijo na grobovih apostolov Petra in Pavla in se srečajo s papežem, kot so zapisali na straneh SŠK. V sklopu že petega obiska ad limina slovenskih škofov se bodo poleg obiska grobov apostolov srečali s papežem Leonom XIV. in imeli delovne pogovore na sedežih ustanov rimske kurije. Razlog za obiske ad limina najdemo v Pismu Galačanom, ko apostol Pavel pripoveduje o svojem 15-dnevnem bivanju pri apostolu Petru, med katerim sta pregledala širjenje vere, kot so slovenski škofje objavili na straneh SŠK (Slovenske škofovske konference). Papeža ne bodo obiskali samo škofje, ampak bo obisk ad limina opravila celotna Cerkev v Sloveniji, ki se je v zadnjih mesecih prek svojih uradov, delovnih teles in organizmov soudeležbe posameznih škofij ter Slovenske škofovske konference pripravila, da bo v Rimu predstavila podrobne opise poti, perspektiv, problemov, pastoralnih in socialnih realnosti, v katerih živimo. Celotna krajevna Cerkev v Sloveniji, kot izraz različnih pastoralnih realnosti, služb, karizm, celotnega evangelizacijskega delovanja in Božjega ljudstva, ki se vsak dan sooča s problematikami, situacijami, kulturami in ljudmi na istem ozemlju, vstopa v dialog z univerzalno Cerkvijo prek srečanj z vsakim dikasterijem rimske kurije za posebne pristojnosti in predvsem v dialogu s papežem, ki je »znak enotnosti v veri in ljubezni«. Vsi slovenski verniki skupaj z duhovniki in redovniki pa smo povabljeni, da naše škofe in njihov 'delovni' obisk z molitvijo podpremo. Sveti Duh naj vas zedini V začetku novembra 1992 so bili slovenski škofje na prvem uradnem obisku »ad limina«. V vseh pogovorih je papež Janez Pavel II. pokazal veliko zanimanje za Slovenijo in prizadevanja Cerkve v takrat novi državi. Tako je v pozdravnih besedah ob somaševanju s slovenskimi škofovi med drugim povedal: »Poklicani ste v službo Kristusovi čredi v Sloveniji in nosite v duši in srcu vso duhovno in moralno zgodovino vašega ljudstva, njegove probleme, težave in upanja na poti zemeljskega romanja. … Ljubljeni bratje iz Slovenije, dežele, ki je pred kratkim dosegla svojo suverenost in neodvisnost! Sveti Duh naj vas zedini v eno samo srce in v eno samo dušo, da boste mogli voditi v smeri edinosti in resnice ta del Božjega ljudstva, ki vam je zaupano.« Delo slovenskih škofov pa priporočil Kraljici miru. »Današnji obisk ad limina je za vašo Cerkev resnično pomenljiv trenutek, ki povzema njeno stoletno dediščino in hkrati napoveduje njene bodoče perspektive,« je slovenske škofe na prvem obisku ad limina novembra 1992 spodbudil papež Janez Pavel II. »Prihodnost vaše Cerkve mora, predragi bratje, še naprej zajemati pri zdravih vrelcih Kristusa Odrešenika. Ti izvirajo iz zakramenta svetega krsta, ki kristjana včleni v skrivnostno Kristusovo telo, in iz celote drugih zakramentov, ki spopolnjujejo nadnaravno življenje. To pa ima vrhunec v udeležbi pri evharistični mizi.« Osmislil je prenovo cerkvenih struktur, spodbudil k delovanju v edinosti, pa tudi jasno povedal: »Glavna naloga Cerkve je evangelizacija. Ta pa je notranje povezana z delom za človeški napredek. … Vzgajajte laike in jih vodite, da se bodo napajali pri čistih studencih evangelija in cerkvenega nauka. Pod vašim vodstvom bodo laiki resnični graditelji civilizacije ljubezni, ki jo tako potrebuje današnji svet in še posebej vaša domovina v svojem notranjem sožitju in v svojih odnosih do sosednjih narodov, ki so nekoč bili z njo povezani v eno samo državo.« Spodbudil je k odgovornosti in ohranitvi živega čuta za krščansko ljubezen do vseh, ki so v potrebi.« Bolj pritegujejo pričevalci kot učitelji Papež Janez Pavel II. je na drugem obisku ad limina konec januarja leta 2001 s slovenskimi škofi najprej obudil spomine na nepozabni obisk Slovenije leta 1996 in 1999. V nagovoru pa je med drugim izpostavil: »V naši dobi pritegujejo ljudi bolj pričevalci kot učitelji. To je razlog, zaradi katerega je silno pomembno, da se vsi tisti, ki se nameravajo posvetiti apostolatu, oblikujejo v svetosti, učenosti in modrosti. Njihovo življenje in delovanje morata v vseh okoliščinah odsevati živo Kristusovo podobo.« In jim tudi naročil: »Poskrbite, da bodo vaši duhovniki in vsi tisti, ki se posvečajo pastoralnemu delu, imeli možnost stalnega spopolnjevanja, zlasti glede vprašanj, ki so še posebej pomembna za izpolnjevaje njihovih vsakdanjih nalog. Istočasno nudite vernim laikom, mladim in odraslim primerne možnosti za poglabljanje vere, da bi se tako bolj uskladili z evangelijem, bodisi na osebni bodisi na družinski in družbeni ravni. Prav posebno skrb posvečajte človeškemu in duhovnemu oblikovanju bodočih duhovnikov. Semenišče naj bo prava 'dvorana zadnje večerje', kjer imajo kandidati možnost pristnega in celostnega zorenja. Obenem skrbite, da si bodo verni laiki kot glasniki Kristusa in preroške moči njegovega evangelija prizadevali vršiti svoje poslanstvo na različnih področjih socialnega, političnega, gospodarskega in kulturnega življenja dežele.« Izrazil je potrebnost novega pastoralnega programa, ki naj da nov zagon evangelizaciji družine in mladine ter sistematično katehezo, ki naj zajame pripadnike vseh družbenih slojev, da bodo odkrili in živeli skrivnost Kristusa in odrešenja, ki se obhaja v bogoslužju. Svarilo pred sekuralizacijo zahodnega kova Konec januarja leta 2008 je na tretjem obisku ad limina slovenske škofe sprejel papež Benedikt XVI. Preko škofov je posvaril slovenske vernike pred sekularizacijo zahodnega kova, ki je drugačna in zahrbtnejša od marksistične. »Evharistija in Božja beseda sta pravi zaklad Cerkve,« je papež Benedikt XVI. poudaril v nagovoru slovenskim škofom. Sleherno občestvo, zvesto Jezusovemu nauku, mora uporabljati zemeljske dobrine preprosto v službi evangelija in v skladu z njegovimi zahtevami. V Novi zavezi je veliko naukov in poučnih primerov o tem, tako da pastirji v vseh časih lahko pravilno urejajo občutljivo vprašanje časnih dobrin in njihove ustrezne uporabe. V sleherni dobi je pričevanje Cerkve o evangeljskem uboštvu ena bistvenih prvin evangelizacije, kakor je bilo v Kristusovem življenju. Zato je potrebno, da si vsi – pastirji in verniki – prizadevajo za osebno in skupno spreobrnjenje, tako da bo čedalje večja zvestoba evangeliju pri upravljanju z dobrinami Cerkve za vse pričevanje o krščanskem ljudstvu, ki si prizadeva živeti skladno s Kristusovim naukom.« Na četrtem obisku ad limina konec februarja 2018 so se slovenski škofje srečali s papežem Frančiškom. Kot se spominjajo, je bilo srečanje v bratskem duhu. Jana Podjavoršek

Dostop do članka (47174)

Slovenski škofje so na obisku »ad limina Apostolorum« v Rimu

Slovenski škofje so na obisku »ad limina Apostolorum« v Rimu

✴ »Kakor da je Bog prišel v goste«

Svetost je v majhnih stvareh

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.