Na včerajšnji praznik sv. Klare Asiške je prefekt Kongregacije za duhovščino kardinal Claudio Hummes daroval sveto mašo v prvem samostanu sv. Klare v Assisiju. Kot poročajo pri vatikanskem radiu, je v nagovoru spregovoril o življenju sv. Klare, ki se je z radikalno odločitvijo za evangeljsko življenja leta 1211 pridružila sv. Frančišku. Klara je po Frančiškovem vzoru razvila svoj program evangeljskega življenja in izbrala samostansko življenje v klavzuri. Jedro njene izbire je bilo enako Frančiškovi izbiri, to je radikalno slediti Jezusu v evangelijih, križanemu, ubogemu in ponižnemu.

Tako Klara kot Frančišek sta izbrala življenje radikalne revščine znotraj skupnosti: Frančišek v življenju popotnika, brez osebne lastnine in s svojim brati, Klara pa s svojimi sestrami, brez kakršnekoli lastnine, znotraj samostanskih zidov, je dejal kardinal Hummes. Za Klaro in Frančiška je bila revščina predvsem radikalna oblika ljubezni in sledenja Jezusu. Šlo je za revščino, ki se je v Jezusu razodevala predvsem kot velika skrivnost ponižanja Božjega Sina v njegovi utelešenosti, trpljenju in smrti na križu.

Po kardinalovih besedah se v očeh današnje družbe, ki veliko da na denar in moč, taka revščina lahko kaže kot ovira in nesreča. Pri Klari in Frančišku pa se je pokazala kot pot notranje svobode, kot slavljenja Boga in ljubečega služenja drugim. Ne posedovati lastnine, ampak samo uporabljati stvari, nas zares osvobodi neobrzdanega iskanja materialnega bogastva, pogosto na škodo drugih, ki nimajo niti najnujnejšega za spodobno življenje, je dejal kardinal. Cerkev priznava pravico do zasebne lastnine, je nadaljeval kardinal Hummes, vendar ne kot absolutno pravico, temveč kot podrejeno skupnemu dobremu, podrejeno načelu, da so zemeljske dobrine namenjene vsem.

Klara in Frančišek sta se odpovedala vsakršni pravici do lastnine in pristala le na uporabo stvari. Njuna radikalna revščina je tako postala preroško znamenje svobodnejšega, pravičnejšega in bolj bratskega sveta. Revščina pa je pomenila tudi počastiti Boga, saj gre za priznanje, da vse pripada Bogu in ne nam. Priznati Boga kot Gospodarja vsega ustvarjenega je čaščenje in slavljenje, je dejal kardinal Hummes in nadaljeval, da s tem, ko ne postanemo lastniki, lažje premišljujemo o Bogu v stvarstvu. Zato se je Frančišek tudi čutil brat vsemu stvarstvu. Hkrati pa nas izbira revščine, ki se živi svobodno, dela zmožne, da z najbolj revnimi delimo stvari, ki so nam bile podarjene. Približa nas revnim in naredi dejavne v boju za družbeno pravičnost in enako porazdelitev zemeljskih dobrin med vsemi ljudmi in narodi, je še dejal kardinal Hummes.