V četrtek, 23. novembra, pa so frančiškani slovenski kulturi in prvič javnosti predstavili izreden biser kulturne dediščine v središču Ljubljane. Priča smo bili slovesnemu odprtju temeljito prenovljene samostanske knjižnice in novega muzeja, v katerem je prvi del namenjen zakladnici z različnimi dragocenostmi iz knjižnične, arhivske in liturgične zbirke samostana, drugi dela pa pinakotéki, kjer so predstavljena najbolj znamenita likovna dela, ki jih prav tako hrani samostan.

Nekateri od gostov ob včerajšnjem dogodku. FOTO: Jože Potrpin

Odprtje so s svojo navzočnostjo počastili predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar – osrednja gostja je tudi imela slavnostni nagovor, predsednik SŠK, novomeški škof dr. Andrej Saje, ki je blagoslovil knjižnico in muzej, apostolski nuncij v RS nadškof Jean-Marie Speich, predstojnik Frančiškanskega samostana Ljubljana-Center dr. Christian Gostečnik, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk in številni ugledni predstavniki akademskih in drugih ustanov, ki delujejo na tovrstnem ali nasploh področju kulture in umetnosti.

Knjižnico in muzej je blagoslovil novomeški škof Saje. FOTO: Ivan Rampre

Številne zbrane je pozdravil provincialni minister slovenskih frančiškanov p. Marjan Čuden. Vsebinsko ureditev novo ustanovljenega muzeja in umetniško zasnovo pinakotéke je predstavil nekdanji muzejski svetnik in kustos dr. Ferdinand Šerbelj, ki je za slednjo tudi najbolj zaslužen.

Provincialni minister slovenskih frančiškanov p. Marjan Čuden. FOTO: Jože Potrpin

Nekdanji muzejski svetnik in kustos dr. Ferdinand Šerbelj. FOTO: Jože Potrpin

Skrivnosti samostanske knjižnice in materialno plat obnove pa je razkril provincialni in samostanski knjižničar in kustos muzeja br. Jan Dominik Bogataj. Moška vokalna skupina Tromostovje pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača je slovesnost obogatila z občutenimi interpretacijami več narodnih-ljudskih pesmi. Temu vsemu je sledilo odprtje in blagoslov ter ogled knjižnice in muzeja.

Samostanski knjižničar in kustos muzeja br. Jan Dominik Bogataj. FOTO: Jože Potrpin

FOTO: Jože Potrpin

Knjižnica in muzej bosta odslej prvič odprta tudi za javnost, in sicer vse dni v tednu od 11. do 18. ure. Od petka do nedelje, 24. – 26. novembra, pa bodo tudi dnevi odprtih vrat z brezplačnimi vodenimi ogledi. Vodič bo samostanski knjižničar in kustos muzeja br. Jan Dominik Bogataj.

FOTO: Jože Potrpin

Slavnostna govorica, predsednica Pirc Musarjeva je na začetku nagovora opozorila, da imamo ob vseh skrbeh tudi razloge za veselje in zadovoljstvo na področju, ki ga v Sloveniji prepoznavamo kot temelj naše narodne identitete. »Govorim seveda o jeziku, kulturi in kulturni dediščini.«

Predsednica med govorom. FOTO: Jože Potrpin

Poudarila je pomembno vlogo vere, Cerkve, frančiškanov pri nastanku, varovanju in ohranjanju kulturne dediščine. »Današnji dogodek je izjemen in poln simbolike na mnogotere načine. Spomni nas na dolga stoletja, ko je bila za nadarjene, a revne, Cerkev na Slovenskem edina pot do pismenosti in znanja. Naj omenim le Valentina Vodnika. Pa tudi Prešeren je prišel do prve izobrazbe s pomočjo svojega strica, duhovnika.

Slovenski jezik je bil prvič zapisan v dokumentih, povezanih z vero. Zapisovali, raziskovali in razvijali so ga mnogi duhovniki in člani samostanskih redov. Tudi v prav teh prostorih, o čemer pričajo na primer zapisi patra Stanislava Škrabca.«

FOTO: Jože Potrpin

Predsednica je nadaljevala z besedami: »Odprtost frančiškanov navzven je omogočala kontakte z drugimi jeziki in deželami, kar je izpričano v številnih dokumentih in knjigah, ki jih med deset tisoči enot hrani ta knjižnica. Ne pomnimo dovolj, da je bilo med misijonarji veliko Slovencev, ki so odhajali v neraziskane dežele. Škof Friderik Baraga med severnoameriške staroselce, o čemer pričajo predmeti, ki jih je poslal nazaj v domovino. Ignacij Knoblehar v južni Egipt in naprej v Sudan, kamor so mu sledili številni slovenski misijonarji, med njimi tudi pater Jožef Musar, prastric mojega moža. Znak frančiškanske intelektualne radovednosti je tudi odprtost za nove ideje v znanosti, na kar kaže zgodnji izvod Kopernikove geocentrične teorije… Vse to in še več, vključno s slikami, ki so nastajale ali so bile pripeljane za naše cerkve in kapele, kaže na izjemno vlogo slovenske Cerkve kot enega izmed najbolj pomembnih varuhov in skrbnikov slovenske kulturne dediščine.«

Predsednica države Nataša Pirc Musar, br. Jan Dominik Bogataj, apostolski nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich in novomeški škof Andrej Saje. FOTO: Jože Potrpin

Pozdravila je tudi sodelovanje z državnimi institucijami, ki skrbijo za kulturno dediščino, pri prenovi knjižnice in pripravi tokratnega odprtja ter spomnila na simboliko dneva, državni praznik Rudolfa Maistra, generala in pesnika.