Mlad menih se potoži duhovnemu voditelju: »Oče, že leto dni sem v puščavi in v tem času so šest- ali sedemkrat napadle kobilice. To je zelo mučno. Povsod so. Celo v hrani. Kako se
ti braniš pred njimi?«

»Že več kot štirinajst let živim v puščavi. Ko sem v začetku opazil kobilice v jedi, sem vse vrgel proč. Potem sem začel jemati kobilice s krožnika in drugo pojedel. Potem sem jedel tudi kobilice. Ko sedaj opazim, da
kakšna kobilica beži s krožnika, jo
zopet vržem na krožnik.«

Če lahko povem nekaj pozitivnega o kuhanju
moje žene: »Z gotovostjo ji je uspelo, da pes pri
mizi več ne prosi.«

Ko vam kdaj kaj ne bo šlo kot po maslu,
poskusite z margarino.