V soboto zvečer, ko je župnik molil s farani križev pot, ga prekinejo sorodniki nekoga in ga prosijo, da nujno obišče umirajočega. Župnik naroči ključarju, da nadaljuje molitev, in mu pravi, da bo brž nazaj, še preden končajo. A umirajoča duša si je temeljito izprašala vest in župnik se je dlje zadržal. Ko se je vračal, začuden opazi luč v cerkvi. Vstopi in sliši: »Sedemindvajseta postaja. Simon iz Cirene in Veronika krstita prvega otroka.« 

Birmanci so enkrat pri križevem potu molili: Sveti Bog, sveti močni, sveti nesramni … Na koru pa v krohot. 

Župnik: »Prosimo, da svoje darove položite v kuverto, skupaj z rajnimi, za katere želite, da molimo.«