Če kje, se resnica o našem stanju pokaže v zdravstvu. V čakalnicah, kjer človek sedi kot odloženi paket; v hodnikih domov za ostarele, kjer je soba sicer ogrevana, pogled v oči pa pogosto hladen; v ambulantah, kjer se zdravniki borijo hkrati z boleznimi in birokracijo. Ni naključje, da je prav tam osamljenost postala nova kronična bolezen.

Socialna izolacija dokazano škodi zdravju skoraj tako kot alkohol in cigareti, a zanjo ni predvidene terapije, ker ne prinaša točk iz zavarovalnice. Zato je vprašanje letošnjega prvega Slovenskega časa preprosto in neprijetno: ali še znamo graditi skupnosti, ali pa smo se sprijaznili s tem, da živimo v državi storitev, ne v družbi ljudi.

Skupnost ni romantični izraz za fotografije z župnijskega piknika. Je ime za prostor, kjer kdo ve, da te ni pri maši, da te ni v službo, da si že tretji teden sam doma. In si zato vzame čas, da pozvoni, ne da napiše status. Moderna ideologija bi rada, da verjamemo v nasprotno: da je idealno stanje posameznik brez nav...