Angleški zdravniki so zavrnili materino prošnjo, naj pomagajo njenemu prezgodaj rojenemu sinku in so novorojenca pustili umreti, ker se je rodil dva dneva pred rokom, ko predpisi bolnišnice dopuščajo medicinsko pomoč prezgodaj rojenim otrokom.

Oktobra 2008 je 23-letna Sarah Capewell po 21 tednih in petih dneh nosečnosti, torej skoraj štiri mesece prezgodaj, rodila sinka. Kot je povedala za medije, zdravniki niso upoštevali njene prošnje, naj nudijo pomoč malemu Jaydnu. Pojasnili so ji, da le sledijo državnim predpisom, ki novorojencem, rojenim pred izpolnjenim 22. tednom nosečnosti, ne omogočajo nudenja medicinske oskrbe.

Capewellova je še dejala, da zdravniki njenega sinka niso bili pripravljeni niti pregledati, čeprav je brez kakršnekoli pomoči elektronskih naprav živel še dve uri po prezgodnjem rojstvu. Samostojno je dihal, imel je močan srčni utrip in premikal je ročice in nožice. Babica, ki je pomagala pri porodu, ga je označila za ‘malega borca’. Kljub temu ga zdravstveno osebje ni bilo pripravljeno sprejeti na oddelek intenzivne nege.

Materi so pojasnili, da bi mu nudili pomoč, če bi se rodil dva dni pozneje, torej po izpolnjenih 22 tednih nosečnosti. Čeprav je ves čas prosila za zdravniško pomoč, ji je babica svetovala, naj čim intenzivneje preživi čas, ko je dete še živo, ker mu zdravniki ne bodo pomagali. Capewellova je sinka pestovala in posnela nekaj fotografij. Umrl je v njenem naročju, približno dve uri po porodu.

Med prezgodnjim porodom zdravniki mladi materi, ki je utrpela že pet spontanih splavov, niso nudili sredstev, s katerimi je mogoče porod zadržati ali celo ustaviti, prav tako ni bila upravičena do injekcije s steroidi, ki bi ojačala otrokova pljuča. Vse to le zato, ker še ni izpolnila 22 tednov nosečnosti. Povedali so ji, naj tudi ta porod obravnava kot splav in ne kot rojstvo otroka. Napovedali so, naj pričakuje novorojenca s hudimi okvarami ali pa celo mrtvorojenega otroka.

Po sinkovi smrti se je morala boriti z upravo bolnišnice, ki ji je zanikala pravico do rojstnega in mrliškega lista, brez katerih sinku ne bi mogla zagotoviti ustreznega pokopa.

Britanski državni predpisi določajo, da so prezgodaj rojeni otroci upravičeni do intenzivne medicinske oskrbe le primeru, da je nosečnost trajala vsaj 22 tednov. Predpise je določil Nuffieldski svet za bioetiko, vendar niso obvezujoči. Zdravnikom svetujejo, da medicinska oskrba prezgodaj rojenih otrok ni najboljša rešitev za otroka in ni ‘v stalni praksi’.

Capewellova pa je po smrti sinka ugotovila, da so prezgodnje rojstvo preživeli tudi mlajši otroci. Leta 2006 se je na Floridi rodila deklica po izpolnjenih 21 tednih in šestih dneh nosečnosti. Zdravniki so ji nudili medicinski oskrbo, ker so zmotno menili, da je teden dni starejša. Deklica bo oktobra praznovala tretji rojstni dan, velja pa za najzgodneje rojenega otročiča, ki je preživel. Mati umrlega dečka se zaveda, da tovrstno izkušnjo doživijo številne ženske, vendar se sprašuje, kako lahko zdravniki z gotovostjo trdijo, da prezgodaj rojeni otroci nimajo možnosti preživetja, če jim za to niti ne dajo priložnosti.