Vsak izmed nas izhaja iz družine, od tam naš DNK in ime, v njej smo se naučili odnosa do sebe, drugih in do okolice. Družina ni le skupek oseb, ki živijo skupaj, je naravni sistem generacij. J. J. Rousseau lepo zapiše: »Od vseh družb je najstarejša in edina naravna družina.« Ne gre za človekov konstrukt, pač pa za njegovo bistvo.

Danes smo priča temu, kako družina iz osnovne celice družbe mutira v laboratorijski eksperiment, kjer razvoj ni več posledica spolne različnosti, ampak tehnološkega napredka. Dejstvo pa je, da simbolnega reda oče-mama-otrok ne moremo poljubno spreminjati. V družini se izraža razlika med spoloma in generacijami s tremi vrstami vezi: med moškim in žensko, med starši in otroki in vez med otroki. Ne gre za dogovor, pač pa za naravni red z začetkom v telesu matere. Ta je lahko samska, poročena ali ločena. Lahko ima partnerja, ki je ljubeč, nasilen ali odsoten. Družinsko okolje je lahko revno ali bogato, starši pa prefinjeni ali preprosti, čustveno zrel...