Ne glede na to, koliko so otroci stari, vsako leto odštevajo dneve, koliko jih še manjka do sv. Miklavža. Pišejo mu pisma in ga prosijo za to in ono. Težko čakajo na Miklavžev večer in še teže zaspijo v postelji. Naslednji dan pa zgodaj vstanejo in presrečni vzklikajo od veselja, ko odpirajo darila. To je dan, ko jih je najteže spraviti v vrtec in šolo ... Resno mislim, da bi morali otroci imeti na ta dan počitnice.

Čeprav darila naredijo veliko veselje, pa je največji čar sv. Miklavža pravzaprav pričakovanje. Otroci z vsem srcem čakajo na ta dan. Miklavža hočejo praznovati na enak način še celo potem, ko je razvozlana skrivnost 'nevidnega nočnega gosta'.

Pred Jezusovim rojstvom imamo štiri tedne adventa, ki je čas pričakovanja. Pa se vprašam: če kdo morda dvomi v rojstvo Boga-človeka, ali bi mu lahko rekel, naj pogleda v oči vernega kristjana in ga bo našel, tako kot v otroških najde živega Miklavža?

Vem, da se sliši malce idealistično, a vesel bi bil,...