Dogajanje okoli letošnjega Pohoda za življenje je pričakovano in tudi hvalevredno sprožilo široko javno razpravo o tem, kakšen odnos imajo različne nazorske, politične, civilnodružbene in še kakšne druge skupine do (ne)dotakljivosti človekovega dostojanstva od spočetja dalje. Resda ob tem slišimo pripombe, da takšne razprave le še stopnjujejo že tako visoko raven družbene polarizacije in da vsaj katoliško občestvo v tej polarizacijski spirali ne bi smelo aktivno sodelovati. A takšen pomislek je odveč, saj v razpravi o odnosu do (nerojenega) človeškega življenja ne gre za polarizacijo zaradi polarizacije (morda pri kom vendarle, večinoma pa ne), temveč za pomembno etično vprašanje, o katerem imamo različna mnenja, ki si jih imamo pravico drug drugemu tudi s kancem ostrine povedati v obraz. Bolje tak, torej goreč trk stališč kot nikakršen, kar bi radi očitno dosegli tisti, ki skušajo s tem (medijsko ignoriranje) ali onim (sovražnogovorno etiketiranje) prijemom utišati en razp...