Če se nekdo sklicuje na svetega Pavla, je potem dobro navesti tudi stavek prej v njegovem pismu v Korint: »Za človeka je dobro, da se ženske ne dotika. Ker pa obstaja nevarnost nečistovanja, naj ima vsak svojo ženo in vsaka naj ima svojega moža.« (1 Kor 7,1) Se pravi, da je spolnost zgolj v vlogi zaščite pred nečistovanjem ter da je nekaj slabega (ne dotikaj se žene)? Kaj nam to govori? Najmanj to, da je tisti del, ko sveti Pavel govori o spolnosti in ženskah, treba zelo previdno razlagati in razumeti kontekst, v katerem je besedilo nastalo. Dobro analizo njegovih besedil je naredil Alek Zwitter v knjigi Sveti Pavel za nepopolne.

Na tem mestu morda zgolj nekaj smernic, ki po najinem mnenju vzdržijo tako terapevtsko kot krščansko sito. 1. Za spolnost je potreben »svet prostor« – to je odnos naklonjenosti, spoštovanja in povezanosti. Zato govorimo o zvestobi, monogamnosti, poroki. 2. Zakonca se ne sme siliti (vabiti s krivdo = siliti) v spolnost. Če je žena zadržana...