Razmislek o temi (Mt 3,13-17)

Ko je Jezus po krstu v Jordanu zaslišal Božji glas veselja nad seboj, so se odprla nebesa. Tako se zgodi vsakič, ko je v Jezusovem imenu krščen človek – ne glede na njegovo starost. Po krstu, ki je prvi zakrament, ki ga človek prejme, postanemo »legitimni« Božji otroci in člani skrivnostnega Kristusovega telesa, ki je Cerkev (prim. Kol 1,24). Takrat Božji glas veselja javno ne zadoni, se pa v srcu novokrščenca zgodi čudež očiščenja. Takrat smo lahko vsi navzoči ponosne in vesele priče tega skrivnostnega dogodka. Ob krstu otrok se tega ne zavedamo čisto zares, še posebej, če oblivanje z vodo in krstne besede preglasi glasen dojenčkov jok. Če pa smo prisotni pri krstu odraslega, takrat obred zavestneje spremljamo. Na današnjo nedeljo nas Cerkev vabi, da se spomnimo svojega krsta, da se spomnimo veselja v nebesih, ko smo mi ali so naši starši/botri v našem imenu sprejeli oz. priznali Boga Očeta kot Stvarnika, Sina Odrešenika in Svetega Duha pos...