Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

»Sprejel sem, da je na cilju. Boljšega ji ne morem privoščiti.«

Ana Rupar
Za vas piše:
Ana Rupar
Objava: 29. 10. 2026 / 10:31
Čas branja: 9 minut
Nazadnje Posodobljeno: 29.10.2026 / 12:09
»Sprejel sem, da je na cilju. Boljšega ji ne morem privoščiti.«
Portrait of Anze Marinko and his daughter on October 20, 2026 in Vodice, Slovenia. Photo by Vid Ponikvar/Sportida / VID PONIKVAR/SPORTIDA | Vir: VID PONIKVAR/SPORTIDA

»Sprejel sem, da je na cilju. Boljšega ji ne morem privoščiti.«

Mladi vdovec Anže Marinko o žalovanju, sprejemanju in zaupanju v Božji načrt.

Leto in pol po poroki in le nekaj mesecev po rojstvu prvorojenke je Karolino in Anžeta Marinka doletela diagnoza, ki je spremenila njuni življenji. Ko so prijatelji razmišljali o širitvi družine, gradnji hiše, potovanjih, sta se onadva učila prilagajati načrte in jih prepuščati Bogu. Rakavo obolenje je bilo pretežko, lani junija je Anže pri komaj 28 letih ostal brez žene, Ajda pa pri manj kot treh letih brez mamice.

Dobro leto je od smrti vaše žene Karoline. Kakšno je bilo preteklo leto?

Zelo polno. Veliko se je dogajalo, sploh prve mesece. Veliko žalovanja, sprejemanja, prepuščanja Bogu, da on že ve, zakaj je to dobro. Veliko pogovorov s prijatelji, duhovniki, terapevtom. Pa tišine in obujanja spominov ob urejanju fotografij, ob katerih sem ozaveščal, da nam je bilo kljub vsemu res lepo.

S Karolino sta bila poročena manj kot štiri leta, v tem času sta postala starša in šla skozi težko preizkušnjo. Kakšen je bil vajin zakon?

Večinoma je bilo lepo. Zelo sva si zaupala, bila odprta drug...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh