Spomnila sem se evangeljskih besed, ko Janez Evangelist samega sebe imenuje: »Učenec, ki ga je Jezus ljubil« (Jn 21, 20b). Prešinilo me je: »Kaj pa jaz? Si upam reči, da sem učenka, ki jo Jezus ljubi? Zares verujem v Gospodovo nesebično ljubezen?«

Z umom vem, da sem ljubljena in da me Jezus neizmerno ljubi, vendar moram njegovo brezpogojno ljubezen vsak dan znova ozavestiti in ji vsak dan znova zavestno nameniti prostor v globini svojega srca. Le, če dovolim Gospodu, da on zdravi mojo slabo samopodobo, sem sposobna premagovati lastne negotovosti. Proces zdravljenja pa v meni posledično prebuja željo po dobroti, lepoti in novih odnosih. Ne gre brez truda.

Pri sosedovih smo na klopci pred hišo sproščeno klepetali in se sladkali z medico. Soseda, ki ni več rosno mlada, nam je z veseljem pokazala svojo novo harmoniko, ki se jo je začela učiti pred kratkim. Ko je zaigrala, so ozračje napolnili veseli zvoki in nas vse še bolj prešerno razpoložili. Obč...