Gost srečanja je bil psihiater, dr. Marko Pišljar, nekdanji strokovni vodja Psihiatrične bolnišnice Idrija. Spregovoril nam je o depresiji, psihozi in alkoholizmu.

O depresiji se veliko govori, vendar se ne zavedamo, kako pomembno je, da ko se pojavi in to se zgodi nenadoma, da je potrebno čimprej poiskati zdravniško pomoč. Zdravljenje je uspešno. Če gre za blago obliko depresije, je le-ta lahko uspešno pozdravljena s terapijo in s spremembo življenjskega sloga. V primeru hude depresije bo psihiater poleg terapije predpisal zdravljenje z antidepresivi. Mnogi se bojijo stranskih učinkov zdravil, vendar so danes antidepresivi precej drugačni in ne predstavljajo nevarnosti za bolnike. So varna zdravila.

Velik problem je alkoholizem. Kar 5 odstotkov Slovencev je alkoholikov. To je 100.000 ljudi.

Izraz psihoza se uporablja za opis duševnega stanja, v katerem se pojavijo motnje mišljenja, zaznavanja in čustvovanja. Dva glavna simptoma so halucinacije in blodnje oziroma nerealni miselni konstrukti. Bolniki živijo s 'svojo resnico' in hkrati lahko na zunaj živijo povsem normalno.

Večji problem je alkoholizem. Kar 5 odstotkov Slovencev je alkoholikov. To je 100.000 ljudi. Če še dodamo družinske člane, se z alkoholizmom redno srečuje 400.000 Slovencev ali 20 odstotkov prebivalstva Slovenije. Mnogi se ne zavedajo, da alkohol povzroča depresijo, saj je kar polovica od 400 samomorov na leto v Sloveniji povezana z depresijo, ki jo je povzročil alkohol. Če pa prištejemo prezgodnje smrti zaradi ciroze jeter, pa še lahko prištejemo dodatnih 900 smrti na leto. Tako Slovenija zaseda prvo mesto med evropskimi državami in je smrtnost zaradi alkohola kar petkrat večja od povprečja EU.

Danes, ko zgubljamo vrednostni sistem, je še posebej treba skrbeti drug za drugega, da bomo zdrava družba.

Dr. Marko Pišljar je sklenil razmišljanje, da je tako delo duhovnika kot tudi delo psihiatra Božje delo. Danes, ko zgubljamo vrednostni sistem, je še zlasti potrebno skrbeti drug za drugega, da bomo zdrava družba.

Ob koncu je msgr. Miro Šlibar povabil nadškofa Zoreta, da nam je podal nekaj spodbudnih misli. Vaša temeljna pastorala v bolnišnicah je molitev za bolnike, potem pride poslušanje, potem tudi beseda, potem zakramenti. Poleg Božjih poti so verjetno bolnišnice in domovi za ostarele največji molitveni centri. To so tudi prostori neugasljivega upanja. V tem letu, ko je sveto leto, boste kot romarju upanja, romali proti večnosti skupaj z bolniki, ki so na različnih delih poti. Eni se bodo še 'razcveteli', drugi odhajajo, ko se njihovo zemeljsko romanje zaključuje. V imenu vseh škofov se zahvaljujem za vaše poslanstvo, ki je zahtevno.