Pravzaprav je Domen Novak, ki je bil del njihove družinske kateheze in je velik promotor slavljenja, želel imeti slavilni večer, pa so se odločili, da ga namenijo za vse družine, nakar je iz tega nastal dan. Za organizacijo so poskrbeli člani in sodelavci družinske kateheze na čelu z župnikom Urbanom Lesjakom, ki se na Polzeli izvaja zadnja tri leta vsako tretjo nedeljo v mesecu. Sestavlja pa maša, kateheza za odrasle in otroke in pogovor v skupinah. Vanjo je vključenih petintrideset družin, skupno okoli dvesto njihovih članov, kolikor se jih je tudi udeležilo tokratnega shoda, ki naj bi postal tradicionalen.

FOTO: Jože Potrpin 

Slavilni dan

Srečanje so začeli v Žalcu pri župnijski cerkvi sv. Nikolaja, od koder so peš poromali v Petrovče do svetoletne cerkve in bazilike Matere Božje. Tam jih sprejel in pozdravil p. Ivan Arzenšek, nato so zmolili po namenu svetega očeta. Že v Petrovčah in Žalcu je bila možnost za spoved, z njo povezan tudi prejem popolnega odpustka. Po vrnitvi v Žalec so v cerkvi, okoli nje in v župnijskih prostorih nadaljevali srečanje. Slavilno vzdušje v cerkvi je oblikovala slavilna skupina izbran.si iz Polzele. Le-ta se zbira vsako prvo soboto v mesecu, ko po večerni maši s slavilnim večerom dodobra napolni cerkev. Sledile so tri delavnice s ponovitvami na teme: kje in kako začeti družinsko katehezo, z Alfo in zakonsko skupino Družina in življenje, za otroke so bile na voljo različne delavnice in igralnice pod vodstvom animatorjev. Dramski in filmski igralec Gregor Čušin pa jih je razvedril in poučil s svojsko interpretacijo svetopisemskih zgodb. Srečanje so končali z mašo, ki jo je ob somaševanju župnika Urbana, žalskega župnika Vlada Bizjaka daroval škof dr. Maksimilijan Matjaž, slavljenje in pričevanje pred Najsvetejšim je vodila skupina Svetnik.

Skupina Svetnik. FOTO: Jože Potrpin

Sreča z brati in sestrami

Škof Matjaž se je v pridigi oprl na dnevno Božjo besedo, ki je bila po njegovih besedah zelo primerna tudi za srečanje družin. Učenci so namreč Jezusu rekli, »trda je ta beseda, kdo jo more poslušati«. »Ta beseda, ta ugotovitev je težka tudi za to našo okolje. 

Sveto mašo je ob somaševanju duhovnikov daroval škof dr. Maksimilijan Matjaž. FOTO: Jože Potrpin 

Družine, ki slavimo življenje in se zahvaljujemo za življenje, za radost, kar nam, drug drugemu ponuja, daje življenje, pa vendar je slišati, da je ta beseda trda. Prepričan sem, da vsak oče in mati lahko tudi vedno znova ugotavljata, da je tudi ta beseda ljubezni, iz katere živi, raste družina, lahko kdaj tudi trda, težka.« Beseda o trdoti besede pa sledi dolgemu pogovoru Jezusa z učenci, ko jim je govoril o bistvu vere. Kdor hoče imeti življenje, namreč mora jesti, živeti in postati (K)kruh življenja. Ločiti se od zaverovanosti vase k usmerjanju pogleda na drugega, da postajamo rodovitni, rastemo. Za ta boj smo na svetu. Sreča je, ko smo osvobojeni strahu za samega sebe. Kot je škof ob koncu nagovora poudaril, vera pravzaprav ni poznati Boga in vedeti o Bogu vse. »To bi bila vera našega razuma, naših misli. Tista resnična vera je, ko začutim, da sem ljubljen, izbran, enkraten. Da me je nekdo izbral, poklical zato, da bi bil z njim, in da bi bil z Njim na poti z drugim, z brati in sestrami. Tam bomo našli srečo. Zato je lahko res vedno znova ta beseda, ki nam jo postavlja pred oči evharistija, Kruh življenja, Božja beseda, čeprav od nas terja neko odločitev, ločitev, tudi smrt samemu sebi, pravzaprav beseda, ki nas vodi v življenje, v svobodo, in za to Besedo smo hvaležni.«

Sreča je, ko smo osvobojeni strahu za samega sebe. FOTO: Jože Potrpin 

Zvesti Besedi

Z nagovorom je nadaljeval polzelski župnik Urban. Tudi v navezavi na evangelij. Pritrdil je, »trda je včasih beseda. Trdo je včasih življenje, ne samo v Jezusovih časih, tudi danes, tudi v družini.« To je tudi sam doživljal v domači družini. Tako doživljamo po družinah. Ko bi najraje molčali, bežali. Zato se je zahvalil in čestital družinam, zakoncem, parom za pogum, vztrajnost, moč, da so že velikokrat s Petrom rekli, ampak kam naj grem! Tu je moje življenje, tu so besede mojega življenja. »In ostajate, ste ostali, čeprav vas svet vabi v mehkobo užitka, pozabljanja, iskanja lastnega zadovoljstva, vi raje izberete trdoto in zvestobo Resnice.« 

Še posebej pa jim je položil na srce naslednje misli in vabilo: »Danes smo tu, da bi praznovali srečanje družin. 'Sreča' smo napisali z veliko, da bi torej praznovali srečo vaših družin. In sreča vaših družin je v tem, da je kljub trdim besedam, verjamem, včasih težkim časom, težkim trenutkom, med vami mehkoba čiste, iskrene, darujoče ljubezni. Med vami je On, Jezus Kristus, živi Bog. On, ki vas očitno hrani, vam daje svoj Kruh in Kri, in mehča srce. Da lahko pregriznete včasih trdi kruh vsakdanjega darovanja, žrtvovanja, služenja drug drugemu. Zato ostanite z Njim, ostanite v Njem, ostanite ob Njem. Prihajajte pred njegov oltar, po njegov Kruh, posvečen na mizi zadnje večerje, pomočen v Kri njegove daritve. Da bo On, Kristus v vas in z vami, da bo sreča z Njim vedno bolj, nekoč pa popolnoma in vsa prav zares vaša.«