Namen je bil poslušati, graditi odnose ter povezati vse, ki vsak na svoj način nosijo odgovornost za življenje Cerkve.

Cilji delavnic so bili: ustvariti prostor, kjer lahko vsak izrazi, kar nosi v sebi ter dobi občutek, da ga drugi res slišijo; poglobiti izkušnjo pogovora v Duhu ter gradnja mostov razumevanja in skupnega sodelovanja. Cilje so zbrani dopoldne uresničevali z medsebojnem poslušanju v parih, kjer so prek vodenih vprašanj v zaupnem pogovoru zrcalili to, kar so slišali. V popoldanskem delu pa so se soočili s konkretnim vprašanjem, ki zadeva obe telesi: soočanje z zapiranjem skupnosti in župnij. Srečanje je bilo konstruktivno in dobro pripravljeno. Udeleženci so se strinjali, da je ta način komunikacije zelo dober, ker smo primorani dobro poslušati in se tudi slišati. So pa ugotavljali, da »prtljaga«, ki jo nosimo s seboj, prevečkrat otežuje poslušanje in sodelovanje. Ugotavljali so, da je naporno zbrano poslušati in zrcaliti to, kar si slišal od sogovornika.

Popoldansko vprašanje ni prineslo zelo konkretnih odgovorov, je pa osvetlilo pot naprej. Ob tem vprašanju so ugotavljali, da so vsi na isti ladji. Nekateri se s tem vprašanjem soočajo že več časa, drugi nekaj zadnjih let. Poudarili so, da morajo v določenih programih in smernicah stopiti skupaj in biti enotnejši. Ugotavljali so, da je treba spremeniti miselnost in strukture uporabiti le toliko, kot bodo v pomoč pri oznanjevanju in ne da ovirajo. Poudarjeno je bilo tudi to, da se moramo vprašati, kaj nam Bog pri tem hoče povedati s temi spremembami. Vsi so se strinjali, da se je prave komunikacije treba zavestno učiti in jo uresničevati, če želimo, da bomo slišani in nas bodo drugi slišali.

Srečanje so zaključili z blagoslovom predsednika SŠK dr. Andreja Sajeta in se vrnili vsak na svoje polje oznanjevanja.