Udeleženci na poti razločevanja lastne poklicanosti, redovnice in duhovniki so srečanje v dopoldanskih urah začeli s skupno molitvijo. Nadaljevali so ga z razmišljanji in pričevanji nekaterih sodelujočih. Udeležence je najprej nagovorila sestra Anja Kastelic, ki je spregovorila o življenju kot odgovoru na Božji klic in poklicanosti kot posameznikovem daru za svet. Poklicanost namreč po njenih besedah ne pomeni »dati veliko« ali »dati malo«, pomeni »dati vse«. 

Srce Cerkve

Sestra Ema Alič je z udeleženci delila svoje razmišljanje o globinah duhovnega življenja. Predstavila je velik pomen redovnic in duhovnikov, ki ljudstvo povezujejo z Bogom. Lahko bi rekli, da so prav oni srce Cerkve. Po besedah sestre Eme tako kot jutranja molitev posveti dan in kot teden v Božji bližini posveti leto, tako redovnice in duhovniki posvetijo Cerkev.

Duhovnik Jure Sojč je v svojem razmišljanju izhajal iz primerjave med duhovniki danes in starozaveznimi duhovniki. FOTO: Ana Špeh

Živeti poklicanost za druge

Duhovnik Jure Sojč pa je v svojem razmišljanju izhajal iz primerjave med duhovniki danes in starozaveznimi duhovniki. Udeležencem je predstavil vlogo duhovnika kot tistega, ki okrog oltarja zbira ljudstvo in svojo poklicanost živi za druge. Udeleženci so imeli nato možnost za skupinski pogovor o vprašanjih, ki so se jim porajala skozi dopoldne. 

Glasba, pričevanja, molitev, pogovori

Po skupnem kosilu so nadaljevali s katehezo, ki jo je vodila sestra Anja in je udeležence lepo uvedla v premišljevanje v tišini. Srečanje so pozno popoldne skupaj zaključili z darovanjem svete maše. Udeleženci so bili čez dan v glasbi, pričevanjih, molitvi in pogovorih priča neizmernemu veselju duhovnikov in redovnic, ki svoje življenje živijo kot odgovor na Božji klic. 

»S kakšnim žarom pričujejo!«

Prav ta drža je nagovorila eno od udeleženk, ki pravi takole: »Nagovorilo me je to veselje, ki ga imajo v sebi redovniki in redovnice. S kakšnim žarom pričujejo!« Drugo udeleženko pa so nagovorile uvodne besede sestre Anje, ki se jih spominja takole: »Nagovorilo me je to, da sta obe poklicanosti (zakonsko življenje in posvečeno življenje) enakovredni. Prava poklicanost je tista, ki je že od vedno položena vate. Bog ni tiran, ki te od nekod kar vzame. Hitro pomislimo, da je zakon prava pot za nekoga, ki si z Bogom ni zares blizu, ampak je tudi zakonsko življenje pot svetosti.« 

Zares, z gotovostjo lahko stopamo po naših poteh, ko je Božja roka tista, ki nas vodi in skrbi, da ne omagamo.