Srečanje prijateljev

V soboto, 14. junija, se je v Kopru, mestu na stičišču zemljepisnih in kulturnih poti, že drugič odvil Forum za dialog in mir. Tudi tokrat sta ga pripravili Slovenska škofovska konferenca in Škofija Koper. Osrednja tema je bila Skupne vrednote življenja za mir. Potekal je v protokolarni dvorani sv. Frančiška. Povezovalca programa sta bila Valentina Plaskan in Nejc Krevs. Za kulturni program je poskrbel dekliški glasbeni trio. Svečani zbor so sestavljali predstavniki vseh glavnih verstev: katoličani, pravoslavni, protestanti, muslimani in judje iz petnajstih balkanskih držav. Udeležili so se ga tudi predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof dr. Andrej Saje, ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž, škofje iz tujine, predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar, nekdanji predsednik Borut Pahor, župan mestne občine Koper Aleš Bržan ter predstavniki diplomatskega zbora, družbenega in gospodarskega življenja v Republiki Sloveniji. Slavnostni nagovori Dobrodošlico je izrekel gostitelj, koprski škof dr. Peter Štumpf. Med drugim je poudaril: »Mi smo se srečali kot prijatelji, da bi v Kopru govorili o vrednotah življenja, ki trasirajo pot do miru. Zelo dobro bo slišati, katere vrednote življenja so nam skupne, da bi lažje prišli do miru. Srečanje nas dela ljudi, pogovor nas približuje ljudem, pogajanja pa nas ohranjajo v miru. Ta proces se nikdar ne neha, je namreč trajen. Že mora tako biti. Ne smemo se utruditi.« Predsednik SŠK škof dr. Saje je v pozdravnem nagovoru med drugim spomnil, da želijo udeleženci Foruma poudariti »pomen vrednot, ki presegajo politične razlike in ideološke boje: zaščito človeškega življenja od spočetja do naravne smrti, spoštovanje zakonske zveze med možem in ženo kot temelja družine, skrb za najbolj ranljive med nami – starejše, brezposelne, bolne, odrinjene«. Predsednica dr. Nataša Pirc Musar je v pozdravnem nagovoru pozvala k vztrajanju v prizadevanju za sožitje, medsebojno razumevanje in sodelovanje. Izpostavila je vlogo verskih voditeljev, ki so bili v preteklosti opora skupnostim v najtežjih trenutkih, danes pa dajejo ključno spodbudo in zgled plemenitega sobivanja ter dialoga. Opozorila je na demografske spremembe, ki ogrožajo bolj kot katerakoli druga grožnja. Spregovorila je tudi o potrebi po spravi z ozirom na doživete človeške tragedije. »Verske skupnosti so lahko varuhi spomina, nosilci sprave in glasniki upanja. Tu smo zato, ker si želimo Zahodnega Balkana, ki bo prepričljiv zgled, kako je hude, na videz nepremostljive probleme vendarle mogoče reševati, in kjer ima vera lahko pomembno, morda ključno vlogo.« Pozdravne besede je izrekel tudi župan Bržan. Otok miru V prvem panelu foruma so na okrogli mizi na izbrano temo sodelovali beograjski nadškof kardinal dr. László Némét; vladika dr. Kirilo Bojović, episkop buenosaireški in južno-centralno ameriški ter administrator zagrebško-ljubljanske metropolije; dr. Jaroslav Javornik, škof Evangeličanske Cerkve v Novem Sadu; dr. Nedžad Grabus, sarajevski mufti; Borut Pahor, zaslužni predsednik Republike Slovenije; Milada Kalezić, gledališka igralka. Pogovor je moderiral prof. dr. Simon Malmenvall. Predstavljamo nekatere odgovore na štiri vprašanja, ki jih je zastavil. Prvo vprašanje se je glasilo, kaj njim pomenijo vrednote življenja in kako so povezane z mirom. Kardinal Nemet se je najprej zahvalil organizatorjem, da so lahko skupaj drugič v Kopru. »V našem svetu, ki je poln nemira, pogovor v Kopru predstavlja majhen otok miru in izvor pozitivnih vrednot. Mir se začne v naši srcih. Mir, ki lahko potem širimo v naši družbi, kjer delamo, in širše. Vsak od nas se mora osebno potruditi za ta mir. Pomembno je, katere stvari bomo izbrali, ko se bomo pogovarjali. Ker celo o najbolj svetih rečeh lahko govorimo tako, da ustvarjamo sovraštvo in napetosti. A v najtežjih situacijah naša izbira besed, slik, človeška toplina lahko prebije led.« Pahor pa je poudaril: »Ker gre za temeljne vrednote življenja in bivanja, ne morete opraviti brez navzočnosti verskih voditeljev, ljudi, ki naj bi nekako zakrpali rane preteklosti in nekako navdihnili upanje mladim za njihovo prihodnost. To srečanje je morda korak v tej smeri in mu želimo vse najboljše na njegovi poti.« Bog je ljubezen Kateri je duhovni ali družbeni izziv, s katerim se skupnost ali nazor, kateremu pripadajo, v današnjem času najbolj spopada, zlasti na območju Balkana? Vladika Bojović je malo v šali dejal, da za nekatere svoje Srbe velja, da je ustaš, za nekatere Hrvate četnik. »Vidite, do kolikšne mere gre obremenjenost s preteklostjo in delitvami. Ne dovolijo pa nam, da pokažemo ljubezen do bližnjega. Vsi bomo vstopili v Božje kraljestvo kot osebnosti, pripadniki določenega naroda, vendar to je nekaj nižjega, višje je vera, perspektiva Svete Trojice, Boga, ki je ljubezen.« Igralka Kalezićeva je povedala: »Sem zelo pomešana oseba. V svojem življenju sem bila vse. Sem slovenska igralka, Črnogorka po rodu, pripadam Srbski pravoslavni Cerkvi, domača sem v Katoliški Cerkvi, pol moje družine je katoličanov, sem bivša Jugoslovanka, Bizantinka, Balkanka, v glavnem to območje Balkana, kjer živim, nosim v srcu. Od njega se ne da pobegniti. Ker živim tudi v Evropski uniji, ga še nosim v duši, srcu. Mnogokrat sem kot ženska, sorodnica v situaciji, da lahko samo molim.« Pomoč Cerkve Tretje vprašanje je naslavljalo temo družine. Še posebej demografsko ogroženost ravno na območju Balkana: Kako torej bolj razumeti in ponovno odkriti pomen družine in zakona? Evangeličanski škof Javornik je dejal: »Družina ni samo družbena, ampak je sveta skupnost, v kateri človek raste v ljubezni, odgovornosti in veri. Današnja družba vidi zakon dostikrat kot začasni dogovor, ne kot zavezo. Družina ni popolna, zato ker njeni člani niso popolni, ampak ker so posvečeni drug drugemu in pripravljeni se žrtvovati. Cerkev mora pomagati, da ljudje ponovno odkrijejo lepoto in globino družinskega življenja s pomočjo izobraževanja in pričevanja teh, ki zakon in družino gradijo na temelju vere in ne na prehodnih občutjih.« Dobre prakse Glede primerov dobre prakse, sodelovanja med verskimi skupnostmi na območju Balkana je mufti Grabus omenil dobre prakse v Bosni in Hercegovini in še posebej v Kopru. »Bosna in Hercegovina ima tri velike skupnosti: katoličane, pravoslavne in muslimane ter zgodovinsko judovsko skupnost. Naš Medreligijski svet se srečuje z različnimi izzivi. Uspeli smo vzpostaviti mehanizem, da se lahko o vseh temah pogovarja. Ko pride do določenega problema glede svobode in prakticiranje vere v BiH, skušamo imeti skupno sporočilo in stališče. Dialog pri nas je v tem, da razumemo, zakaj je vera pomembna, v tem času bolj pomembna kot v drugih državah sveta.« Govori in sklepni izjavi V drugem panelu pa so sledili govori dvanajstih verskih voditeljev. V samostanu pri sv. Ani pa je vzporedno tekel v organizaciji Katoliške mladine Forum mladih iz omenjenih držav o isti temi. Forum so sklenili z branjem sklepne izjave (prebral jo je Silvester Gaberšček) in molitvijo za mir na Titovem trgu pred koprsko stolnico. Tu se jim je pridružil tudi nuncij Jean-Marie Speich. Udeleženci foruma so v izjavi podprli duhovne, intelektualne, zakonodajne in druge pobude, ki ščitijo in krepijo vrednote življenja. Pozvali so k oblikovanju nekakšnega »strateškega zavezništva« za zaščito življenja in družine, s katerima je povezana tudi verska svoboda.

Srečanje prijateljev

Srečanje prijateljev

Slavnostni na...

Vrhunska kulinarika za zaključni izpit

Z željo po miru

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.