Stanovalcem, ki so zaradi pridruženih in kroničnih obolenj ter starostne oslabelosti še posebej ranljiva skupina, zato niso zagotovljene temeljne pravice zdravljenja iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja, ki jim sicer pripadajo po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. 

Zdravstveni domovi zmanjšali prisotnost zdravnika v domu

S pomanjkanjem družinskih zdravnikov se domovi za starejše soočajo že več let, a v zadnjem obdobju se je stanje marsikje tako zaostrilo, da že lahko ogroža kakovost zdravstvene oskrbe in tudi zdravje stanovalcev. 

»V Skupnosti namreč vse pogosteje prejemamo obvestila članov, da so zdravstveni domovi zaradi kadrovskih težav še dodatno zmanjšali prisotnost zdravnika v domu ali zavrnili izvajanje programa splošne ambulante v socialnovarstvenem zavodu, čeprav jih k temu zavezujeta tako zakon kot tudi splošni dogovor,« je povedal Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Zaposleni se vse pogosteje obračajo na urgentne službe

Sahernik še navaja, da stanovalci ob prihodu v dom marsikje niso več zdravniško pregledani in jim prvi pregled opravijo z zamudo. Poleg tega zamujajo tudi drugi zdravniški pregledi ter predpisovanje receptov in napotnic. Zaposleni so zato vse pogosteje obračajo na urgentne službe, kar pa seveda ne more nadomestiti dela družinskih zdravnikov. 

FOTO: Unsplash

»Nenazadnje so v stiski tudi svojci, ki se vse težje posvetujejo z domskim zdravnikom ali pridobijo celovite informacije o zdravstvenem stanju svojih bližnjih. Zavedamo se, da je kronično pomanjkanje družinskih zdravnikov problem, ki ga občutijo številni prebivalci, ne zgolj stanovalci v domovih za starejše, vseeno pa menimo, da mora biti skrb za pravočasno in kakovostno zdravstveno obravnavo ranljivih starejših prednostna naloga,« dodaja Sahernik. 

V skupnosti pozivajo ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), da nemudoma pristopita k reševanju problematike nezadostne zdravniške oskrbe starejših.

ZZZS: Pomanjkanje zdravnikov sproti rešujemo

V ZZZS so za STA pojasnili, da pogodbo o izvajanju storitev zdravstvene nege z DSO sklenejo, ko ima slednji zagotovljeno izvajanje programa družinskega zdravnika. »Pomanjkanje družinskih zdravnikov posledično pomeni tudi težave pri zagotavljanju programa v DSO, ki pa jih sproti rešujejo tako, da so oskrbovancem zagotovljene ustrezne storitve in posledično noben oskrbovanec ni brez zdravnika,« so zatrdili.

Če družinski zdravnik ne zagotavlja programa, lahko socialnovarstveni zavod ZZZS predlaga sklenitev pogodbe z drugim izvajalcem osnovnega zdravstvenega varstva v okviru mreže javne zdravstvene službe. Družinski zdravnik je zagotavljanje programa odgovoren ZZZS, v primeru kršitev pa ZZZS zdravniku zaračuna pogodbeno kazen.

Ob ustanovitvi novega socialnovarstvenega zavoda na določenem območju ali ob širitvi obstoječih zmogljivosti pa se zdravniku dodeli dodaten obseg programa oziroma tima splošne ambulante, so še pojasnili v ZZZS.