Zapri
Iskanje

Statistika Katoliške cerkve v Sloveniji – kaj kažejo številke?

Za vas piše:
K. H.
Objava: 30. 12. 2021 / 14:46
Oznake: Cerkev, Slovenija
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 30.12.2021 / 15:00
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Statistika Katoliške cerkve v Sloveniji – kaj kažejo številke?

Statistika Katoliške cerkve v Sloveniji – kaj kažejo številke?
Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2021 zajema podatke za desetletje 2010–2020. FOTO: SŠK
Na tiskovni konferenci ob predstavitvi papeževe poslanice za svetovni dan miru je tiskovni predstavnik SŠK dr. Tadej Jakopič predstavil Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2021, ki zajema podatke za desetletje 2010–2020. Podatke je zbralo Tajništvo Slovenske škofovske konference, objavili so jih v 7. številki digitalne publikacije Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji.

Podatke so po besedah Tadeja Jakopiča Tajništvu Slovenske škofovske konference posredovale posamezne (nad)škofije, te so jih pridobile od župnij, pa tudi Konferenca redovnih ustanov Slovenije, društva in druge cerkvene ustanove. Prikaz številk svetovne cerkvene statistike ter primerjalnih vrednosti za druge države (npr. število krstov, število redovnic ipd.) pa je po besedah Jakopiča vzet iz publikacije Svetega sedeža Annuarium Statisticum Ecclesiae 2019.

V Sloveniji dobrih 70 odstotkov katoličanov

Leta 2020 je imela Slovenija 2.108.977 prebivalcev, od teh je bilo 1.507.477 katoličanov (71,48 %). Lokalna Cerkev je razdeljena v dve metropoliji s sedežema v Ljubljani in v Mariboru ter ima šest škofij: Celje, Koper, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota in Novo mesto. V Sloveniji je 697 teritorialnih župnij in dve personalni (bolniška v Ljubljani in univerzitetna v Mariboru). V Sloveniji je 2.901 cerkva in kapel.

FOTO: SŠK

12 škofov in skoraj tisoč duhovnikov

V Katoliški cerkvi v Sloveniji je leta 2020 delovalo 12 nadškofov in škofov, 997 duhovnikov (733 škofijskih in 264 redovnikov), 37 stalnih diakonov, 433 redovnic in 652 laiških katehistinj in katehistov.

Osebe v Katoliški cerkvi v Sloveniji:

– 12 škofov,

– 733 škofijskih duhovnikov,

– 264 redovnih duhovnikov,

– 997 vseh duhovnikov,

– 37 stalnih diakonov,

– 433 redovnic,

– 652 laiških katehistinj in katehistov,

– 9.665 ključarjev oz. članov ŽPS,

– 9.800 prostovoljk in prostovoljcev Karitas ter

– 73.403 predšolskih in osnovnošolkih otrok vključenih v župnijsko katehezo.

12 moških in 15 ženskih redovnih skupnosti – najstarejši cistercijani, najmlajše uršulinke

V šestih škofijah deluje 12 moških in 15 ženskih redovnih skupnosti ter 4 svetne ustanove oziroma novih oblik Bogu posvečenega življenja skupnosti. V letu 2020 je bilo v Sloveniji 743 redovnic in redovnikov (649 z večnimi zaobljubami). Najstarejša redovna skupnost, prisotna na slovenskem ozemlju, so cistercijani, saj je bil njihov prvi samostan pri nas ustanovljen leta 1136. Sledijo kartuzijani (1160), frančiškani (1229), minoriti (1239), klarise (1300), jezuiti (1597), kapucini (1606), karmeličanke (1650) in uršulinke (1702). Po dostopnih podatkih slovenski redovi imajo 107 samostanov ter 81 objektov s statusom kulturnega spomenika, pri čemer so nekateri celo državnega pomena. Največ jih imajo frančiškani (35), sledijo minoriti (24), uršulinke (4), benediktinci (3) in jezuiti (3).

Prvi cistercijanski samostan na Slovenskem je bil ustanovljen leta 1136.

Več kot dvakrat več pogrebov kot krstov

V letu 2020 je bilo v Sloveniji podeljenih:

– 7.332 krstov,

– 8.315 prvih obhajil,

– 8.013 svetih birm,

– 1.664 cerkvenih porok ter

– posvečenih 6 novomašnikov

- 16.130 cerkvenih pogrebov

Prek 6 tisoč sakralnih objektov, 23 tisoč cerkvenih glasbenikov

Tudi na področju sakralne dediščine so zbrali zanimive številke. Cerkev v Sloveniji ima:

– 3 (nad)škofijske arhive

– 1 muzej krščanstva na Slovenskem

– v letu 2020 je v petih slovenskih škofijah na področju sakralne glasbe delovalo 23.447 oseb.

Po stanju registra Ministrstva za kulturo o vpisani sakralni kulturni dediščini iz januarja 2009 je v Sloveniji 6.157 sakralnih enot (cerkve, kapele, zidana znamenja in križi).

30 šolsko vzgojnih zavodov za predšolske otroke, učence, dijake in študente

Katoliške izobraževalne in socialne ustanove:

– 30 vzgojno-izobraževalnih zavodov,

– v katoliških vrtcih 1.555 vpisanih otrok,

– 2.178 učencev obiskovalo katoliške osnovne in srednje šole,

– 361 študentov bilo vpisanih v katoliške visokošolske ustanove ter

– v 14 domovih za ostarele bivalo 1.159 oskrbovancev.

Med temi je tiskovni predstavnik dr. Jakopič posebej izpostavil tri ustanove na področju visokega šolstva: Katoliški inštitut, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in 12 študentskih domov. Na področju srednjega šolstva pa delujejo 4 katoliške gimnazije (Ljubljana - Šentvid, Maribor, Vipava in Želimlje) in 4 dijaški domovi. Na področju osnovnega šolstva 2 katoliški osnovni šoli (OŠ Alojzija Šuštarja in Montesori Maribor); na področju predšolske vzgoje deluje 20 vrtcev, na področju glasbenega šolstva pa 5 zasebnih katoliških glasbenih šol, 4 orglarske šole in Konservatorij Jurija Slatkonje v Novem mestu.

Delež mladih, ki obiskuje katoliške gimnazije, predstavlja 2,03 % populacije v posamezni generaciji.

V 20 katoliških vrtcev je bilo vpisanih 1.555 otrok, kar na tej ravni izobraževanja predstavlja 1,89 % vseh vključenih v programe. V Sloveniji imamo le dve katoliški osnovni šoli, ki ju obiskuje 0,3 % vseh šolajočih se otrok v osnovnih šolah. Delež mladih, ki obiskuje katoliške gimnazije, predstavlja 2,03 % populacije v posamezni generaciji.

Dobrodelnost: razdeljeno 3.190 ton hrane, prostovoljci opravili 517.460 ur prostovoljnega dela

Slovenski verniki na različne načine podpirajo dobrodelno dejavnost Cerkve. Vsem najbolj znano delovanje Karitas. Katoličani v Sloveniji so med letoma 2009 in 2019 darovali skupaj 631.814,51 EUR ter v letih 2001–2019 za Sveto deželo namenili 1.243.942,43 USD. Skupni znesek darov v letih 2001–2019 znaša 2.860.206,50 EUR.

V okviru mreže Karitas je bilo razdeljenih 3.190 ton hrane, 11.180 oseb je prejelo pomoč v obliki plačila položnic, 11.963 otrok je prejelo šolske potrebščine v obliki paketa ali bonov za delovne zvezke, 1.130 osnovnošolcev in dijakov je bilo deležnih pomoči pri plačilu kosila, prevoza in obšolskih dejavnosti, 3.900 otrok je bilo vključenih v botrstvo in posvojitev na razdaljo, otroci pa so bili deležni tudi obdarovanj ob praznikih in učne pomoči, 568 oseb je bilo vključenih v letovanja družin, otrok in starejših.

Poleg splošnih dobrodelnih programov organizacije Karitas izvajajo tudi socialnovarstvene programe na področju pomoči odvisnikom, materinskih domov, brezdomcev, ambulant za osebe brez zavarovanja in pomoči žrtvam trgovine z ljudmi.

Strokovni delavci in usposobljeni prostovoljci na škofijskih in župnijskih Karitas so opravili 517.460 ur prostovoljnega dela, izvedli več kot 9.106 individualnih svetovanj, v katera je bilo vključenih 4.556 gospodinjstev, v različne oblike družabnih dogodkov je bilo vključenih 18.145 starejših. Prostovoljci so v več kot 28.810 obiskih razveselili in pomagali starejšim osebam, 3.196 družinskih članov iz socialno ogroženih družin je bilo vključenih v strokovno vodene skupine, delavnice in izobraževanja; več kot 3.900 otrok je bilo vključenih v obdarovanja, delavnice, družabne dogodke; od tega 250 v centre za mlade in otroke.

Poleg splošnih dobrodelnih programov organizacije Karitas izvajajo tudi socialnovarstvene programe na področju pomoči odvisnikom, materinskih domov, brezdomcev, ambulant za osebe brez zavarovanja in pomoči žrtvam trgovine z ljudmi.

FOTO: SŠK

Dejstva o financiranju Katoliške cerkve v Sloveniji, primerjava slovenske s svetovno cerkveno statistiko in analiza gibanja nekaterih podatkov o zakramentih in kategorijah ljudi v Cerkvi za obdobje 2000–2019; s primerjalnim pregledom s štirimi sosednjimi državami (Avstrijo, Italijo, Madžarsko in Hrvaško), tri slovanske države (Češko, Slovaško in Poljsko) ter Nemčijo kot največjo evropsko državo na tej spletni povezavi.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh