V kontekstu učenčevstva odkrijemo tudi glagol »streči, služiti, pomagati« (hebr. šāraṯ, gr. leiturgéō), ki v svojem izvoru govori o občestvenem dejanju; namreč o »skupnem, splošnem delu« (lḗïtos, érgon) za dobro skupnosti, tudi če je v ožjem pomenu to vezano na duhovniško, svečeniško delo (hebr. ʼăḇôḏâ; gr. leiturgéō: 4 Mz 8,22; Lk 1,23), ki se opravlja prek daritev (hebr. zeḇaḥ, gr. thysía: 2 Mz 12,27; Flp 2,17). Duhovniško služenje pomeni najprej daritve (Hebr 10,11) in ne neposredno soočenje s skrivnostjo Boga (1 Kr 8,11). Zato je razumljen poudarek izbranosti Levije družine (Ezk 40,46), obredna čistost (2 Mz 38,27) ter primernosti obleke (2 Mz 35,18) in posodja (2 Mz 39,11). Poleg daritev pa služenje obsega tudi vlogo varuha svetih prostorov, kjer se rodi preroška služba Besedi (1 Sam 3,1) ter življenje pravičnosti v služenju Modrosti (Sir 4,14). Služba občestvu pomeni molitveno držo razločevanja in odkrivanja različnih darov Duha, ki poživljajo celotno skupnost (Apd 13,2). Str...