Kot so poročali svetovni mediji, je 24-letni Poljak minulo soboto v središču Krakova ubil šest in poškodoval petnajst ljudi. Po podatkih policije je večina žrtev Poljakov, nekaj pa tudi tujcev. Življenje so izgubili štiri ženske in dva moška, ena od žrtev je britanski državljan. Po navedbah STA so bili v bližini prizorišča v trenutku napada tudi slovenski dijaki 4. letnika ptujske gimnazije.

Moški je s polavtomatsko puško iz hitro vozečega avtomobila na trgu v zgodovinskem središču Krakova streljal na naključne mimoidoče.

Moški je s polavtomatsko puško iz hitro vozečega avtomobila na trgu v zgodovinskem središču mesta streljal na naključne mimoidoče. Policija je napadalca ranila in ta je pozneje v bolnišnici umrl. Motiv napada zaenkrat še ni znan, po besedah poljskega notranjega ministra Marcina Kierwinskega pa obstajajo znaki, da se je navduševal nad skrajno desnimi ideologijami in da je imel skrajniška ultranacionalistična stališča. Poljski predsednik Karol Nawrocki je za nedeljo in ponedeljek v državi razglasil dan žalovanja. V Krakovu so že drugi dan izobešene črne zastave, zastave na pol droga visijo tudi v Evropskem parlamentu.

Policija je na napadalčevem domu v kraju Ostrowiec Swietokrzyski pozneje našla še trupla njegovih staršev, 53-letnega očeta in 52-letne matere, ter 21-letne sestre. Vsi so imeli strelne rane.

Prof. Michał Pędziwiatr in dr. Mateusz Wierdak dajeta izjavo za medije. FOTO: X/Paulina Guzik

Pričevanja zdravnikov in reševalcev

Katoliški spletni portal »Nedeljski gost« je po tragičnem dogodku objavil pričevanja zdravnikov, ki so reševali žrtve sobotnega napada. Kirurga prof. Michał Pędziwiatr in dr. Mateusz Wierdak sta v izjavi za medije povedala, da so vse službe ravnale občudovanja vredno, zaradi česar ni bilo smrtnih žrtev še več. Zaradi izjemne požrtvovalnosti medicinskega osebja so imeli v krakovskih bolnišnicah na voljo več kirurških ekip, kot je bilo ranjenih in poškodovanih.

Kirurgi travmatologi pri svojem delu pogosto delujemo v stresnih okoliščinah, zato se z njimi nekako spopadamo.

Dr. Wierdak je bil med dogodkom z družino v bližnji restavraciji. Na trgu je bil v tistem trenutku tudi kirurg prof. Pędziwiatr in oba sta, ko sta zaslišala strele, pohitela na pomoč poškodovanim. Na vprašanje novinarjev, ali ju ni bilo strah oditi na kraj dogodka, je prof. Pędziwiatr odgovoril: »Seveda naju je bilo strah, vendar o tem nisva razmišljala.« Dr. Wierdak je dodal, da kirurgi travmatologi pri svojem delu pogosto delujejo v stresnih okoliščinah, »zato se z njimi nekako spopadamo«.

Po besedah obeh zdravnikov so »skriti junaki« sobotnega dogajanja vsi medicinski delavci, ki so darovali svoj prosti čas in prišli na dodatne izmene: »V univerzitetnem kliničnem centru in vseh drugih bolnišnicah v Krakovu so se na kraju dogodka pojavili številni zdravstveni delavci, medicinske sestre in zdravniki. Zaslužijo si zahvalo. Število kirurških ekip v krakovskih bolnišnicah je bilo večje od števila žrtev, ki so prispele. Če bi bilo treba, smo bili pripravljeni sprejeti še več poškodovancev,« je pojasnil prof. Pędziwiatr.

Suknjenica in Glavni trg z vrha Marijine stolnice v Krakovu. FOTO: Jorge Lascar/Wikipedia

»Zadnja beseda pripada Bogu, ne sovraštvu«

Nadškof Krakova kardinal Ryś je v nagovoru med mašo za žrtve napada zbrane spodbudil, naj »zadnja beseda v zgodovini pripada Bogu, življenju in ljubezni, ne pa sovraštvu in smrti«, kljub temu pa je med pridigo priznal, da v takšnih trenutkih besede zatajijo: »Naše človeške zmožnosti se v takšnih trenutkih skrčijo zgolj na biti.« Cerkveni dostojanstvenik je poudaril, da nas lahko skozi tovrstne preizkušnje vodi le Božja beseda, in ob tem izpostavil misel, da imamo kristjani sicer pravico do žalovanja, vendar ne v takšni meri kot tisti, ki nimajo nikakršnega upanja. V grškem izvirniku mrtve imenujejo speči: »Nekdo bi lahko rekel, da poskušamo zmanjšati pomen tragedije ali smrti, pa ni tako.«

Kristjani zgolj izražamo svojo globoko vero in globoko upanje, je pojasnil kardinal, da naši pokojni spijo, vendar bodo ob koncu časov obujeni. Smrt ne prekine vezi med človekom in Bogom. »Zadnja beseda pripada Bogu, zadnja beseda pripada življenju, zadnja beseda pripada ljubezni; ne pripada sovraštvu, smrti ali drami,« je po navedbah vatikanskih medijev dejal krakovski nadškof.