Tema Študijskega dneva je bil Frančiškov transitus, v pričakovanju jubilejnega leta Frančiškove smrti. Dogodek so gostili bratje kapucini v Štepanji vasi, ki jim izrekam prisrčno zahvalo za odlično organizacijo dogodka in za njihovo gostoljubnost!

Dogodek se je začel s sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nekaterih drugih duhovnikov vodil minorit p. Milan Kos. Po maši je sledil čas za kavo in za dobrote. Ob tem smo imeli priložnost poklepetati z ostalimi brati in sestrami.

p. Danilo Holc je spregovoril o zadnjem obdobju Frančiškovega življenja. FOTO: br. Dominik Janez Herle

Zbrani smo se nato odpravili v župnijski dom, kjer smo se ob 11.30 udeležili predavanja, ki ga je vodil minorit p. Danilo Holc. Spregovoril nam je o zadnjem obdobju Frančiškovega življenja. Besedilo za opis svetnikovega poslavljanja od sveta črpamo v Frančiškovih spominih (Asiški kompilaciji) in v uradni Frančiškovi biografiji, ki sta jo napisala Tomaž Čelano in sv. Bonaventura. Kar morebiti preseneča ob poslednjih trenutkih sv. Frančiška, je njegova človeškost. Frančišek je sprejel svoje stanje, svojo skorajšnjo smrt, kljub temu pa je čutil potrebo po tem, da ga v poslednjih trenutkih zemeljskega življenja bratje spremljajo, da so ob njem.

Tema Študijskega dneva je bil Frančiškov transitus, v pričakovanju jubilejnega leta Frančiškove smrti. FOTO: br. Dominik Janez Herle

V nadaljevanju Študijskega dne smo prisluhnili pričevanju br. Dominika Papeža. Spregovoril nam je o njegovem delu z umirajočimi. Brat Dominik ima izkušnjo z umirajočimi že od majhnega, zaznamovan pa je bil tudi z izkušnjo lastne klinične smrti. Spregovoril nam je o tem, da se umirajoči najbolj boji, da bi ostal sam in da bi ostal v bolečinah. Umirajočemu je potrebno biti blizu, ga pozorno poslušati in spoštovati njegovo identiteto, njegovo pot. Brat Dominik je poudaril, da je umirajočega treba seznaniti z resnico (da bo umrl), mu omogočiti prejem zakramentov in ga pripraviti na pogreb. Izpostavil je, da vsak umirajoči ob koncu življenja išče odpuščanje, saj si prizadeva za spravo z Bogom, s samim seboj ter z bližnjimi.

Prisotni udeleženci smo nato imeli pogovor v manjših skupinah, kjer smo lahko drug z drugim podelili vtise slišanega.

Ob 13.30 smo imeli kosilo v kapucinskem samostanu, nato pa smo se polni lepih vtisov in novih spoznanj odpravili proti domu.