Če se boste kdaj sprehajali po Lizboni, boste zlahka naleteli na Antona Lizbonskega. Tam je bil namreč rojen sveti Anton, ki ga v naših krajih poznamo kot Padovanskega. V Padovo ga je pot zanesla, ko se je kot misijonar vračal iz Maroka in je vihar ladjo zanesel v Italijo, kjer se je pridružil bratom sv. Frančiška. Ta je v njem videl pridigarja, ki globoke resnice pove z veliko ljubeznijo do Boga in človeka. Nekega dne je med njegovo pridigo izginila knjiga psalmov z zapiski. Na Antonovo priprošnjo je Bog navdihnil tatiča, da je ukradeno vrnil in se spreobrnil. Svetnik je postal priprošnjik izgubljenih stvari in ljudi.

To je ostal do danes. Prav tako, kot je ostala aktualna njegova misel: »Živa je govorica, ko govorijo dela.« Dober pomočnik za naše družine, ki pomaga najti izgubljeno, pa naj bo to nepogrešljiva ninica, prava beseda ali pogum za dejanja srca.