V blodnjaku haloških gričev na 504 metre visokem vrhu stojita tik ob slovensko-hrvaški meji druga za drugo dve cerkvi. Prva, manjša je posvečena Mariji Magdaleni, druga ima za zavetnika sv. Avguština. Čeprav oba godujeta poleti, ni nič narobe, če k njima poromamo jeseni, ko so haloški gozdovi in vinogradi pobarvani z najlepšimi barvami.

Haloze ležijo južno od Dravinjske doline in Ptujskega polja. Na jugozahodu segajo do Donačke gore, na severovzhodu do Zavrča. Podravska avtocesta jih deli na zahodni del, ki je višji in bolj gozdnat, ter na vzhodni del, kjer je več vinogradov. Pokrajino sestavlja nepregledna množica gričev. Po ozkih slemenih so raztresene domačije, vmesne strme grape pa so večinoma neposeljene. Po drugi svetovni vojni so se Haloze precej izpraznile. Ljudje so se odselili, kmetije so zaprle vrata, bregovi so se začeli zaraščati. Nastala pa je mreža označenih planinskih in romarskih poti.

Do cerkev sv. Magdalene in sv. Avguština, ki spadata v župnijo sv. Andraž v Halozah,...