Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Sv. Benedikt: Moli in delaj!

Za vas piše:
Tereza Mohar
Objava: 11. 07. 2022 / 00:30
Oznake: Duhovnost, God, Svet, Vera
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 07.07.2022 / 11:37
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Sv. Benedikt: Moli in delaj!

Sv. Benedikt: Moli in delaj!
Župnijska cerkev sv. Benedikta v Kančevcih. FOTO: Ivo Žajdela
Sv. Benedikt (ok. 480–547), ki velja za »očeta zahodnega meništva«, je na Monte Cassinu pri Neaplju ustanovil znamenit samostan in v njem napisal redovna pravila za samostansko življenje, za katera lahko rečemo, da so »evangelij, presajen v resnično življenje«. Mogoče jih je povzeti v treh besedah: »Ora et labora! Moli in delaj!« Skladno povezovanje dela in molitve je temelj krščanskega življenja.

Njegovi redovni sinovi – benediktinci so položili temelje evropske kulture, zato je sv. Benedikt tudi »zavetnik Evrope«. Njegov god praznujemo 11. julija.

Sv. Benedikt velja za zaščitnika zoper zastrupitev, vnetje, bolezni ledvic, opekline; priporočajo se mu kmetje, rudarji, jamarji.

Benedikta je za svetnika razglasil leta 1220 papež Honorij III., papež Pavel VI. pa ga je 24. oktobra 1964 razglasil za prvega zavetnika Evrope, ker je »s križem, knjigo in plugom prinesel krščanski napredek narodom, razkropljenim od Sredozemskega morja do Skandinavije, od Irske do prostranih nižin Poljske.«

God sv. Benedikta praznujemo 11. julija. FOTO: Wikipedija

Papež Janez Pavel II. je leta 1980, ob 1500-letnici rojstva sv. Benedikta, dejal, da je bila Evropa na novo rojena ob propadu velikega rimskega imperija. »Ko se je porajala na njegovih kulturnih temeljih, je po zaslugi benediktinskega duha iz tistega izročila povzela in v dediščino evropske in vesoljne kulture utelesila vse tisto, kar bi se sicer izgubilo.«

Če želite doseči mir srca, potem ljubite: ljubite tiste, ki so vredni ljubezni vašega srca. (sv. Benedikt)

Nekaj misli iz redovnih pravil sv. Benedikta:

Ko začenjaš kakršnokoli dobro delo, najprej v vztrajni molitvi prosi Boga, da te izpopolni, da se ne bi moral on, ki nas je blagovolil uvrstiti med število svojih sinov, nekoč razžalostiti zaradi naših slabih dejanj. Glede njegovih darov v nas mu moramo biti vsak čas tako poslušni, da nas ne bi kdaj razdedinil kot razsrjeni oče svoje otroke, ali pa nas celo kot strašni gospodar, ogorčen zaradi naših slabih del, izročil večni kazni kot hudobne služabnike, ki niso hoteli iti za njim v slavo. /…/

Slaba in zoprna je gorečnost, ki nas loči od Boga in vodi v pogubo, dobra pa je gorečnost, ki nas loči od pregreh in vodi k Bogu v večno življenje. V tej gorečnosti se naj samostani vadijo z vneto ljubeznijo, to je, naj v spoštovanju drug drugega prekašajo; naj potrpežljivo prenašajo telesne bolezni in slabosti nravi; v pokorščini naj tekmujejo med seboj; nihče naj ne dela sebi v korist, ampak rajši drugemu; naj si v iskrenosti skazujejo bratsko ljubezen; naj ljubijo Boga in mu v spoštovanju služijo; do svojega opata naj gojijo prisrčno in ponižno ljubezen; nad vse pa naj cenijo Kristusa, ki naj nas skupno pripelje v večno življenje.

Cerkev sv. Benedikta v Kresnicah. FOTO: Marjan Smerke

V Slovenskih goricah se po današnjem godovnjaku imenuje kraj Benedikt s cerkvijo sv. Benedikta. Poleg te cerkve mu je na Slovenskem posvečenih še sedem cerkva: na Blečjem Vrhu, v Kančevcih, Kozariščah, Kresnicah in Krtincah, v Zagorici nad Kamnikom ter na Žigarskem Vrhu.

Po podatkih Statističnega urada RS z dne 1. januarja 2022 so imena po sv. Benediktu dokaj redka: ime Benedikt nosi 65, različico Beno 454 Slovencev, žensko ime Benedikta pa le 17 Slovenk.

Nalaganje
Nazaj na vrh