Lokacija cerkve julija letos. FOTO: Wikipedia/Janezdrilc

Svetišče iz 17. stoletja je bilo namreč močno poškodovano med potresom v Petrinji 29. decembra 2020. Posledično se je avgusta 2021 podrl zvonik in poškodoval zidova cerkvene ladje. Istega leta so bile ruševine zvonika odstranjene. Po zrušenju zvonika v cerkvi niso več obhajali svete maše. Konec letošnjega junija so porušili še preostanek cerkve, vključno s prezbiterijem in zakristijo, zvonova, glavni oltar in sliki s stranskih oltarjev pa so prepeljali na varno.

Cerkev po porušenju zvonika avgusta 2021. FOTO: Wikipedia/Janezdrilc

Podpora domačega župnika

Domačini so trdno odločeni, da na praznem prostoru postavijo novo cerkev. Pri tem jih podpira tudi župnik Ivan Šumljak, ki soupravlja štiri župnije: Brežice, Artiče, Sromlje in župnijo Pišece, katere podružnica je Mali Vrh. Kot je pojasnil za spletno uredništvo Družine, je najpomembnejša »živa Cerkev«, živa Cerkev pa so ljudje. Kot župnik štirih župnij se sicer zaveda, da se lahko kaj podobnega zgodi še s kakšno drugo cerkvijo, v primeru potresa ali kakšne druge naravne nesreče, toda če so ljudje pripravljeni nekaj narediti, imajo njegovo podporo.

Če je to korak k večji povezanosti župnije, sem prvi za to, da se postavi nova cerkev.

Župljani na Malem Vrhu so se odločili za novo cerkev sv. Jakoba, ki jo želijo postaviti v videzu in velikosti podrtega svetišča, tudi zato, ker je sv. Jakob kot zavetnik romarjev in Jakobove poti v Sloveniji zelo cenjen. Po mnenju župnika Ivana je pomembno, da se ljudje za določeno stvar odločijo sami: »Če se ljudje odločijo, lahko nastane nekaj lepega. Če je to korak k večji povezanosti župnije, sem prvi za to, da se postavi nova cerkev.«

Cerkev novembra 2021, po odstranitvi ruševin zvonika. FOTO: Wikipedia/Janezdrilc

Ko prisluhnemo župljanom, prek njih prisluhnemo Bogu

Gradnja nove cerkve seveda zahteva finančna sredstva, zato se župnija povezuje tudi z Občino Brežice. Pred dnevi so se srečali predstavniki župnije Pišece, Občine Brežice in vaškega gradbenega odbora za postavitev nove cerkve. V projekt bosta seveda vključena tudi krajevni škof Maksimilijan Matjaž in Škofija Celje.

Ena od nalog duhovnika je, da prisluhne ljudem, po ljudeh pa prisluhnemo tudi Bogu.

»V tem duhu je človek vedno znova razpet med živo Cerkvijo in obnovami cerkva,« je pojasnil župnik Ivan, in če bo nova cerkev sv. Jakoba pripomogla k bolj živemu občestvu, »lahko na koncu rečemo le: Bogu hvala, Gospod, naj se zgodi«. Ena od nalog duhovnika je, da prisluhne ljudem, je sklenil župnik v Pišecah, »po ljudeh pa prisluhnemo tudi Bogu«.

Župnik Ivan Šumljak. FOTO: Tatjana Splichal

Vprašanje in izziv za celotno skupnost

Za mnenje smo prosili tudi predstavnika župnijskega občestva: Miha Plevnik je koordinator gospodarskega sveta župnije Pišece. Kot je pojasnil, se župljani niso dovolj hitro odzvali na škodo, ki jo je leta 2020 na cerkvi sv. Jakoba povzročil potres, zato se je več kot polovica svetišča porušila. Po štirih letih je dal pobudo gospodarskemu svetu, da bi vendarle ukrepali, in po posvetu s krajani je stopil v stik z Zavodom za varstvo kulturne dediščine v Novem Mestu, kjer so mu svetovali, kako naj se lotijo obnove.

Cerkev je bila močno uničena in če bi hoteli ohraniti del, ki je ostal, bi bil to finančno prevelik zalogaj. Zato so se s soglasjem Ministrstva za kulturo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine odločili za rušenje in novogradnjo v prvotni obliki.

Nove cerkve si želijo vsi župljani.

Po Plevnikovih besedah si nove cerkve želijo vsi župljani. Kot pravi, je dejstvo, da se je cerkev porušila, vprašanje in izziv za celotno skupnost: »Če bi cerkev pravočasno popravili, do tega ne bi prišlo.« Poleg tega je »pokrajina, v kateri živimo, krščanska«, in porušena cerkev, za katero se ne bi zmenili, bi odsevala le »slab obraz kristjanov«. Ljudje si želijo, da bi cerkev znova postavili, »ker pa je to večinoma kmečko prebivalstvo, potrebujejo pomoč, da stvari izpeljejo tako, kot je treba«.

Kot je poročal Dolenjski list, je občina pripravljena prispevati denar za gradnjo: po besedah brežiškega župana Ivana Molana bi to lahko storili »na način, kot poteka javno financiranje, saj občina ne more neposredno financirati cerkvenih objektov«. Vsako leto pa imajo občinski razpis za vzdrževanje kulturnih spomenikov, na katerega se lahko prijavijo pobudniki gradnje.