Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

sv. Lea Rimska

Objava: 08. 03. 2005 / 11:01
Oznake: Svetniki
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 22.03.2022 / 09:06
Ustavi predvajanje Nalaganje
sv. Lea Rimska

sv. Lea Rimska

Lea, Leja, Lejca, Lejka, Leonida, Lia, Lija

Spokornica

Zavetnik: vdov

Atributi: preprosta obleka, pri molitvi na kolenih in s sklenjenimi rokami

Tisoč let pred svojo slavno someščanko, Frančiško Rimsko, se je v vrste plemenitih in pobožnih Rimljank, ki so živele svetniško, zapisala tudi sveta Lea. Čeprav o njenem življenju ne vemo veliko, pa je za to, da lahko občudujemo njeno svetost, dovolj, kar je o njej zapisal sveti Hieronim. Medtem ko se je Frančiška poleg molitve in kontemplacije veliko posvečala dobrodelnosti in prispevala k temu, da je Rim srečno preživel eno najhujših tragedij v svoji zgodovini, je bila Leina vloga bolj duhovna. Bila je ena izmed žena, ki so imele to srečo in milost, da jim je sam sveti Hieronim razlagal Sveto pismo in jih vodil v duhovnem življenju, potem ko se je vrnil iz Betlehema v Rim. S svojimi krepostmi je bila spodbuda za vso okolico, tako da jo Hieronim brez pridržka šteje za sveto, celo »presveto« osebo. Umrla je istočasno kakor njen »nesojeni« poganski snubec Vecij, zato Hieronim v prispodobi primerja njuno smrt s smrtjo ubogega Lazarja (Lea) in bogatina (Vecij) iz evangeljske prilike.

Ime: Lea je svetopisemsko ime in izhaja iz hebrejskega imena, z nekdanjim pomenom »vrsta antilope«, tudi »divja krava« ali »kača«, ter kaže, da je nastalo v živinorejski kulturi. V latinščini pa leo, leonis pomeni »lev«. Lea je bila žena očaka Jakoba.

Rodila se je v 4. stoletju v Rimu v Italiji, umrla pa 22. marca 384, prav tako v Rimu.

Družina: Rodila se je v bogati rimski družini, se poročila z uglednim in bogatim Rimljanom, a je zelo kmalu ovdovela. Snubil jo je mlad in sposoben Vecij Agorij Pretekstat, ki pa je bil trdovraten pogan in ga je Lea tudi zaradi tega zavrnila.

Skupnost: Po moževi smrti se je Lea najprej pridružila skupini pobožnih žena iz premožnejših slojev, zbranih okrog ugledne in bistroumne vdove Marcele. Posvečale so se bogoljubnosti. Niso sicer ustanovile samostana, a so bile med seboj tesno povezane. Kasneje pa se je umaknila na svoje posestvo v Ostiji, kjer je sama prevzela vodenje podobne družbe, le da je vanjo sprejemala tudi svoje služabnice.

Kreposti: Bila je preprosta, ponižna žena, številne noči je prebedela v molitvi. Bila je skromna v obleki in hrani ter zgled mnogim ženam, ki jih je vodila in so jo hotele posnemati.

Življenjepis: Njeno življenje je v nekrologu v pismu Marceli popisal sveti Hieronim.

Zavetnica: vdov.

Upodobitve: Upodabljajo jo v preprosti obleki, pri molitvi na kolenih in s sklenjenimi rokami. Upodobljena je tudi ob smrti, kako spokojno leži z angelom ob vznožju.

Grob: Pokopali so jo v Ostiji.

Goduje: 22. marca.

Misel: »Zdaj uživa za kratek trud večno srečo, sprejeta je med angelske vrste in počiva v Abrahamovem naročju.« (sv. Hieronim)

Nazaj na vrh