Luka, avtor evangelija po Luku in Apostolskih del, je bil doma v Antiohiji v Siriji. Izročilo, ki sega najmanj do šestega stoletja, navaja, da je Luka naslikal portrete Blažene Matere, Petra in Pavla. Njemu pripisujejo nekatere slovite ikone Vzhodne Cerkve. Po njem so se imenovali srednjeveški cehi sv. Luka v Italiji in na področju Nizozemske, ki so ohranjali visoke umetniške standarde in tako ščitili ter opogumljali umetnike in kiparje. Luka je v svojih spisih uporabljal bogato zakladnico grškega izrazoslovja in »slikal z besedami«.

Pogosto in spretno je opisoval Božjo Mater. Samo v Lukovem evangeliju lahko najdemo popoln Marijin opis pri oznanjenju, obiskanju in Jezusovem rojstvu. Lukovi spisi nas na izvrsten način popeljejo v samo srce teološke drame greha in odpuščanja. Poglejmo samo priliko o izgubljenem sinu (Lk 15,11– 32) z njenimi enkratnimi psihološkimi portreti očeta in sina. Lukov evangelij pogosto imenujejo tudi »evangelij usmiljenja«. Izročilo navaja, da je Luka umrl v starosti 84 let v grški Boeciji. Častimo ga tudi kot zavetnika slikarjev.

Dobri Oče, na priprošnjo svetega Luka evangelista daj, da bom z večjo pobožnostjo premišljeval o Mariji, ki si jo izbral za mater svojega Sina.