Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

sv. Tilen ali Egidij

Objava: 14. 07. 2016 / 07:12
Oznake: Svetniki
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 13.04.2021 / 19:44
Ustavi predvajanje Nalaganje

sv. Tilen ali Egidij

Zavetnik: Koroške in Štajerske; Nürnberga, Osnabrücka, Braunschweiga, Toulousa, Celovca, Gradca in Edinburga; lovcev, pastirjev, konjskih trgovcev, brodolomcev, lokostrelcev, beračev, doječih mater; priprošnjik proti duševnim boleznim, proti nerodovitnosti pri ljudeh in živalih, proti suši, za dobro spoved, v zapuščenosti, za dobro letino in živino, za lepo vreme, proti ognju, streli in kugi, proti rakavim obolenjem.

Kar nekaj svetnikov je bilo poleg svetega Frančiška Asiškega tesno povezanih z naravo in živalmi. Eden izmed teh je sveti Tilen ali Egidij, ki med drugim velja tudi za zavetnika lovcev. Živel je kot samotar v votlini, družbo mu je delala košuta. Njegovo življenje je zavito v legende in zgodbe, življenjepisci pa poročajo tudi o njegovih številnih čudežih. Na njegov grob so v srednjem veku romali številni, ki so se mu priporočali v dušnih in telesnih mukah.

Ime: Tilen izhaja iz imena Egidij, to pa iz grške besede aigis, ki v rodilniku pomeni »usnjen ščit« in »kozja koža«, torej gre v prenesenem pomenu za »ščitodržca« oz. »ščitonosca«,

Rodil se je v 7. stoletju (okoli leta 650) v Atenah v Grčiji,

umrl pa 1. septembra 720 v kraju St.-Gilles v Franciji.

Družina: Po »Zlati legendi« naj bi bil bogatega in plemenitega rodu, sin atenskega kralja Teodora in kraljice Pelagije. Očitno je bil edinec, saj je po smrti staršev vse njihovo premoženje razdal ubogim.

Skupnost: Sprva je živel kot puščavnik, kasneje pa naj bi po izročilu ustanovil opatijo in jo vodil po pravilih sv. Benedikta, sam pa naj bi še naprej bival v skalni votlini.

Legenda: Legenda pripoveduje, da je Egidij živel tako svetniško, da mu je Bog poslal košuto, ki ga je vsak dan obiskovala v njegovi votlini in ga hranila s svojim mlekom.

Zavetnik: Koroške in Štajerske; Nürnberga, Osnabrücka, Braunschweiga, Toulousa, Celovca, Gradca in Edinburga; lovcev, pastirjev, konjskih trgovcev, brodolomcev, lokostrelcev, beračev, doječih mater; priprošnjik proti duševnim boleznim, proti nerodovitnosti pri ljudeh in živalih, proti suši, za dobro spoved, v zapuščenosti, za dobro letino in živino, za lepo vreme, proti ognju, streli in kugi, proti rakavim obolenjem.

Priprošnjiki Je eden izmed 14 »priprošnjikov v sili«, na katere se ljudje obračajo v različnih stiskah.

Upodobitve: Upodobljen je kot puščavnik v votlini, največkrat s košuto ob sebi. Pogosto ima v prsih puščico, včasih je s puščico zadeta tudi košuta. Vedno je oblečen v opatovsko benediktinsko obleko s pripadajočimi atributi: knjiga in palica.

Češčenje: V srednjem veku so ga zelo častili, predvsem v Franciji in v vsej srednji Evropi. Zato imamo po njem številna krajevna imena (Šentilj). Pri nas mu je posvečenih 10 župnijskih in 8 podružničnih cerkva.

Goduje: 1. septembra.

Grob: Pokopali so ga v samostanski cerkvi Saint-Gilles, kasneje pa so njegove zemeljske ostanke prenesli v baziliko Saint-Sernin v Toulousu pod Pireneji.

Božja pot: Puščavnikov grob v Saint-Gillesu je v 11. stoletju postal za Rimom in Kompostelo najbolj obiskana božja pot. Leži namreč ob pomembni romarski cesti v Santiago de Compostela in je bil nekoč zbirno mesto stotisočev romarjev.

Pregovor: »Kakršno bo vreme na sv. Ila kazalo, bo tudi ves mesec ostalo.«
Nazaj na vrh