Članice te družbe poznamo kot uršulinke, ki god sv. Uršule slovesno praznujejo po vsem svetu. Sv. Uršula je tudi zavetnica mladine, učiteljic, vzgojiteljic in bolnih otrok ter priprošnjica za dobro poroko in uspešen zakon.

Mučeništvo sv. Uršule. FOTO: Wikipedia

Kdo je bila sv. Uršula?

Sv. Uršula je bila hči angleškega krščanskega kralja iz 4. stoletja. Bila je lepo, inteligentno, družabno in prijazno dekle, obenem pa zelo poduhovljena: že v mladih letih se je posvetila Bogu in se iz ljubezni do Kristusa odločila, da bo ostala devica.

V njenem času pa si dekleta niso sama izbirala mož: o tem, s kom se bodo poročila, so odločali njihovi starši. Nek mogočen poganski kralj je od Uršulinega očeta zahteval, naj se Uršula poroči z njegovim sinom Eterejem. Poganski kralj je k Uršulinemu očetu poslal svoje odposlance, ki so kralju v zameno za poroko ponudili velike vsote denarja in druge ugodnosti. Dodali pa so tudi strašljive grožnje, kaj se bo zgodilo, če do poroke ne pride. Uršulin oče se je bal iz treh razlogov: bal se je nasilnega odziva drugega kralja, ni verjel, da bo Uršula privolila v zakon, in poleg tega sta si oba s hčerjo želela krščanski zakon.

Uršula je po Božjem navdihu privolila v poroko, vendar le pod določenimi pogoji.

Na očetovo veliko presenečenje je Uršula po Božjem navdihu v poroko privolila, vendar le pod določenimi pogoji.

• Vsak kralj naj ji da na razpolago deset deklet.
• Vsako dekle naj ima še tisoč spremljevalk.
• Kralja naj zagotovita ladje za potovanje.
• Uršuli naj bodo na voljo tri leta za premislek in pripravo na zakon.
• Mladi princ naj bo podučen v krščanstvu in naj prejme zakrament svetega krsta.

Sv. Uršula s plaščem nad Uršljo goro. FOTO: Wikipedia

Izpolnjene zahteve

Uršula je bila prepričana, da bo poganski kralj pod temi pogoji ponudbo umaknil, toda kralj je privolil in Uršuline zahteve so bile nemudoma izpolnjene. Med potjo je Uršula vsa dekleta spreobrnila v krščanstvo in ko je odprava prispela v nemško mesto Köln, se je Uršuli prikazal angel ter ji razodel, da se bo skupaj s svojimi spremljevalkami vrnila na ta kraj in tu prejela krono mučeništva.

Uršulini odpravi so se v Rimu pridružili številni cerkveni dostojanstveniki.

Odprava je nadaljevala pot v Rim, kjer so se jih cerkveni dostojanstveniki zelo razveselili, saj so nekateri prav tako prihajali iz Britanije in so med Uršulinimi sopotnicami prepoznali svoje sorodnice. Angel je tudi njim posredoval sporočilo, da bodo skupaj z Uršulo in njenimi spremljevalkami prejeli krono mučeništva. Pridružili so se Uršulini odpravi in se napotili nazaj v Köln.

Območje pa so že zasedli barbarski Huni, ki so se bali, da bo krščanstvo postalo priljubljeno in da bo veliko ljudi sprejelo krščansko vero. Zato so zbrali vojsko in skovali načrt, da bodo ob prihodu v Köln ubili Uršulo in vse njeno spremstvo.

Sv. Uršula je izpolnila svojo obljubo Bogu. FOTO: Wikipedia

Devica do smrti

Doma v Britaniji je Eterej, ki je medtem postal kralj, od angela prejel sporočilo, da se Uršula s cerkvenimi dostojanstveniki in svojimi spremljevalkami vrača v Köln, on pa naj se hitro odpravi na pot in se jim pridruži, saj naj bi tudi on postal mučenec. Eterej je odpotoval v Nemčijo ter se v Kölnu pridružil Uršuli in njenim spremljevalkam.

Uršula in njene spremljevalke so v Kölnu pretrpele mučeništvo.

Ko je Uršula s svojim spremstvom prispela v Köln, so naleteli na Hune, ti pa so v mladih dekletih videli le sredstvo za lastno potešitev. Uršula in njena dekleta so se temu nasilju uprle. Hunski kralj Julij je svoji vojski ukazal, naj jih vse pobijejo, vključno z Eterejem in cerkvenimi dostojanstveniki.

Sam se je odločil, da Uršule ne bo ubil: zaradi izjemne lepote si jo je zaželel zase in se je hotel z njo poročiti. Uršula je njegovo snubitev odločno zavrnila, saj je želela izpolniti obljubo, ki jo je dala Bogu – da bo ostala devica. Julij je bil besen in je proti njej izstrelil puščico: ta ji je prebodla srce in jo usmrtila. Tako so Uršula in njene spremljevalke v Kölnu pretrpele mučeništvo.

Cerkev sv. Uršule na Uršlji gori. FOTO: arhiv Družine

Zgled za mlada dekleta

Angela Merici je leta 1535 v Italiji ustanovila red uršulink. V tistem času je bila zgodba o sv. Uršuli zelo razširjena, ljudje so jo dobro poznali in so k njej pogosto molili. Angela je mlada dekleta in žene vabila k življenju v devištvu in služenju drugim. Za zgled sebi in svojim spremljevalkam je izbrala sv. Uršulo, zato se redovnice imenujejo uršulinke. Tako kot je Bog poklical Angelo in njene spremljevalke, še danes vabi mlade žene in dekleta, naj se odzovejo klicu in v duhu sv. Angele Merici svoja življenja posvetijo Njemu.

Na Slovenskem je sv. Uršuli posvečenih več podružničnih cerkva, med njimi je najbolj znamenita tista na koroški Uršlji gori.