Sv. Mariji se priporočajo bolniške sestre in negovalke, prav vsi pa se lahko navdihujemo ob njeni marljivosti in požrtvovalni ljubezni do bližnjega. Njeno življenje bi s človeškimi očmi zlahka označili kot nenehno prenašanje poniževanja in tihega trpljenja, a prav v tem je vzklil njen poklic pričevalke Kristusove ljubezni. V otroštvu je bila deležna posmeha, saj ni veljala za posebej bistro, pa tudi v samostanu šolskih sester sv. Doroteje so ji namenjali le najnižja dela. Kljub temu je ohranjala vedrino in prijaznost. Njena karizma se je razcvetela v bolniški strežbi. Imela je izjemen čut za delo z otroki in bolniki. Oboje je znala pomiriti in opogumiti. Med napadi v prvi svetovni vojni je vztrajala z bolnimi, ki jih ni bilo mogoče premestiti.

Vse v preprosti izročitvi, ki preobraža življenja: »Tukaj sem, Gospod, da izpolnim Tvojo voljo, karkoli pride.«