Že otroštvo male Agnes sredi Skopja je bilo prepleteno z zgledom služenja ubogim in številnimi dejavnostmi v župniji. Sledila je klicu v posvečeno življenje in se v skupnosti loretskih sester posvečala poučevanju, ko je v srcu začutila klic znotraj klica. Bog jo je poslal na kalkutske ulice, kjer je v obličju najbolj zapostavljenih prepoznavala Jezusove besede s križa: »Žejen sem!« Prepričana je bila, da ubogi ne potrebujejo pomilovanja, ampak ljubezen in usmiljenje. Po ustanovitvi Kongregacije misijonark ljubezni je Božjo ljubezen oznanjevala z neštevilnimi deli ljubezni, pri čemer ljudi ni ločevala po veri ali narodnosti. Pogumno je pričevala za dostojanstvo človeka od spočetja do naravne smrti.

V svet je prinašala upanje, ki opogumlja tudi danes: »Kadarkoli Bog pogleda na dlan svoje roke, te vidi tam. Zapomni si: vedno si v Božjih rokah!«