Tokratni svetnik nas vodi v Španijo, kjer je bil rojen v družini tkalcev, a je tkal drugačne niti. Postal je duhovnik, jezuit, misijonski pridigar, spovednik in pisatelj. Ustanovil je semenišče za misijonsko družbo, kot nadškof si je prizadeval za vzgojo dobrih duhovnikov. Sv. Anton pa knjig ni le pisal, temveč je ustanovil versko književno družbo, ki je med ljudi razširila na milijone knjig. Vodila ga je misel: »Če ljudje ne bodo imeli dobrih knjig, bodo brali slabe. Knjige so hrana za dušo. Kakor se telo krepi z zdravo hrano, zastrupljena pa mu škodi, tako je tudi z branjem in dušo.«

Naj bodo večeri, ki se neutrudno daljšajo, priložnost za tkanje niti med branjem in dušo. Nekaj predlogov za dobre knjige za vse generacije skrivajo tudi police Slomškovega bralnega priznanja. Sv. Claret in bl. Slomšek sta gotovo v dobri navezi, zato: »Prosita za nas!«