Anzelm je bil mož, ki se je Bogu – ljubezni in resnici sami bližal z močjo svojega razuma. Imenujejo ga tudi »oče sholastike«, cerkvene filozofije, kateri je utiral pot; predvsem je znan po svoji misli o odrešenju. Na njegove učiteljske in vzgojiteljske sposobnosti je bistveno vplivala modra in pobožna mama. Posvetil se je znanstvenemu delu. V številnih spisih je v obliki pisem odgovarjal na vprašanja s področja teologije in filozofije. V vlogi nadškofa se je boril za svobodo angleške Cerkve, ki so jo kralji želeli čim bolj oddaljiti od Rima in si jo podrediti. Svoje srce in razum je vseskozi usmerjal na pot k Bogu, da bi živel v njem in iz njegove ljubezni: »Uči nas, kako naj te iščemo … Iskal te bom poln hrepenenja in ves željan. Našel te bom poln ljubezni. Ljubil te bom tako, da te bom iskal.«

Iti čez drn in strn iz ljubezni k Ljubezni.