Sv. Benedikt, čigar ime pomeni »blagoslovljen«, je bil berač, ki pa se ni imel za reveža, saj se je popolnoma prepustil Božji volji. Študij mu ni uspeval, v sebi je čutil klic v redovno življenje, a miru ni našel ne med trapisti ne med kartuzijani. Spoznal je, da je njegovo mesto v svetu. Postal je romar in samotar. Dneve je preživljal v molitvi na cesti, še posebej mu je bilo blizu češčenje Svetega Rešnjega telesa, rekli so mu »berač vednega češčenja«. Odpovedal se je zemeljskemu. Hrane je sprejel le toliko, da ni umrl od lakote, prenočišče le, če mu je grozila nevarnost zmrzali. V očeh sveta je bil zagotovo posebnež in čudak, a iz njega je žarela svetniška osebnost. Znana so pričevanja o številnih čudežih in mističnih zamaknjenjih.

Bil je romar po poteh sveta s pogledom, uprtim v nebo. Naj bo takšna tudi pot od praznega groba v našo sodobnost.