Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Sveti ciril jeruzalemski

Objava: 13. 03. 2013 / 12:25
Oznake: Svetniki
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 13.04.2021 / 19:43
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Sveti ciril jeruzalemski

Sveti ciril jeruzalemski
Ciril, Kiril, Kirilo, Kiro, Cirali

Zavetnik: Aleksandrije.

Atributi: mošnja za denar, škofovski ornat

»Pozdravljamo te, božja Mati Marija, sijajni zaklad vsega sveta, neugasljiva svetilka, venec devištva, žezlo pravovernosti, nerazpadljivi tempelj, bivališče nezaobjemljivega Boga, mati in devica …

Po naravi je vsak izmed nas zaprt v svojo lastno osebnost, v nadnaravnem redu pa smo vsi eno. Ker se hranimo z istim mesom, smo eno telo v Kristusu. Ker pa je Kristus nedeljiv, smo vsi eno v njem. Za to je tudi prosil Očeta 'da bi bili vsi eno …'«

Ime: Izhaja iz grškega imena Kyrillos, ta pa iz besede kyrios »gospod, Bog«. Pomen imena je »pripadajoč Bogu«.

Nazivi: Doktor učlovečenja, Steber vere, Pečat očetov.

Rojen: okoli leta 376.

Kraj rojstva: Aleksandrija v Egiptu.

Umrl: 27. junija 444.

Kraj smrti: Prav tako Aleksandrija.

Družina: Rodil naj bi se v krščanski družini in se že kot deček šolal in vzgajal pri patriarhu Teofilu, stricu po materini strani. Prejel je najboljšo izobrazbo v takratni aleksandrijski šoli. Okoli leta 403 se je dal posvetiti v duhovnika.

Škofija: Aleksandrija je bila dolgo časa za Rimom najpomembnejši cerkveni sedež. Tu je deloval apostol Marko, zato velja za njenega začetnika (od leta 42). Ciril je postal aleksandrijski škof in patriarh leta 412 in je vodil škofijo 32 let.

Predhodnik: Teofil (385– 412).

Naslednik: Dioskur (444– 451).

Voditelj: Najprej je (slabo) nanj s svojim oholim in bojevitim značajem vplival stric Teofil, pozneje pa se je precej spremenil in prerodil ob duhovnem vodstvu meniha Izidorja iz Peluzija.

Kreposti: Bil je samozavesten in mogočen, predvsem pa učen in moder mož. Veljal je za prodornega razlagalca Svetega pisma, goreče je branil pravo vero in bil velik zagovornik Marijinega božjega materinstva.

Zmote: Znan je zlasti po tem, da je budno in goreče branil resnico razodete prave vere ter se boril proti zmotam tedanjega časa, zlasti proti arijanizmu in Nestoriju. Arij je učil, da je bil Kristus nekakšen človekoljub, navaden človek in šele po smrti povišan v božanstvo, Nestorij pa, da sta človeška in božja narava v Jezusu ločeni, zato tudi Marija ni božja mati, ampak zgolj Kristusova.

Dela: Napisal je številna eksegetska, dogmatična in polemična dela (O češčenju, kultu in duhu v resnici; komentar k Mojzesovim knjigam, Janezovemu evangeliju; Zaklad Svete Trojice; Proti Nestoriju; O pravi veri) ter 29 velikonočnih poslanic in okoli 90 pisem.

Zavetnik: Aleksandrije.

Upodobitve: Upodabljajo ga v škofovskih oblačilih s svetniškim sijem; včasih nosi na rami goloba. Pogosto ga prikazujejo skupaj z Atanazijem.

Beatifikacija: 28. julija 1882 ga je papež Leon XIII. razglasil za cerkvenega učitelja.

Goduje: 27. junija, prej 9. februarja.
Nazaj na vrh