Dominik, po rodu Španec, se je v zgodovino zapisal kot ustanovitelj dominikancev, ki je dal Cerkvi mnoge znanstvenike in umetnike. Živel je v nemirnih časih tako za družbo kot za Cerkev. Mnoge nepravilnosti in herezije so ga spodbudile k misijonskemu poslanstvu med odpadniki od Cerkve in preprostim ljudstvom. V zaupni priprošnji k Božji Materi je v videnju prejel naročilo, naj se v boju za pravo vero oprime rožnega venca. Kristusa je oznanjal s svojim zgledom, tehtno besedo, kontemplacijo, uboštvom in ljubeznijo. Bil je soustanovitelj zavodov za vzgojo duhovnikov pridigarjev in mladine. Evangelij, ki ga je sprejemal s srcem, je bil zanj zaklad, ki ga ne sme ohraniti le zase. In to je vzel zares.

Predvsem pa se ni bal majhnih korakov: »Nisem sposoben storiti velikih del, a želim narediti vse, celo najmanjše stvari, za večjo slavo Boga.« Stopimo …