Filip Smaldone je bil duhovnik, pridigar, apostol zapostavljenih, zlasti sirot, zavetnik slepih in gluhonemih. Posvečal se je ljudem z obrobja in deloval med gluhonemimi, ki so bili prepuščeni sami sebi. Pripravljal je katehetske tečaje za odrasle in Kristusa prinašal bolnikom. S kugo se je okužil tudi sam, a je na priprošnjo Matere Božje ozdravel. Največjo sled je kljub številnim nasprotovanjem pustil na področju izobraževanja gluhonemih. Ustanovil je zavod za gluhoneme, pozneje pa Kongregacijo salezijanskih sester presvetega Srca in družbo častilcev evharistije. Velja za začetnika znakovne govorice.

Ob tako otipljivih sadovih svetnikovega apostolata se zlahka vprašamo: »Kako mu je uspelo vse to?!« Njegovo življenje odgovarja z eno samo besedo, ki je meso postala: iz ljubezni in zaradi ljubezni do Boga in bližnjega. Naj sveti tudi našim izbiram.