Svetnik, ki je priprošnjik zoper potrese, je bil sin plemiške družine, ki se mu je v zakonu z dvorjanko Leonoro rodilo osem otrok. Postal je podkralj Katalonije, a po smrti ljubljene žene ga je Bog poklical na novo pot. Ko je poskrbel za otroke, je vstopil k jezuitom, kjer je najprej živel kot puščavnik, potem pa opravljal službo vrhovnega predstojnika. Ob izvolitvi je vzkliknil: »Vedno sem si želel umreti na križu, toda tako težkega življenja se nisem nadejal.« Pomembno je prispeval k širitvi reda in njegovi prenovi, ustanavljal šole in misijone. Opisujejo ga kot »božjega človeka«, doživljal pa je tudi preganjanje inkvizicije.

Vodilo njegove raznolike poti je bilo: »Naša pot mora biti usmerjena v večnost. Nikoli ne glejmo na to, kaj ljudje mislijo o nas ali naših dejanjih, temveč si prizadevajmo le za to, da ugajamo Bogu.« Le eno je potrebno …