Zavetnik: Kljub temu da nima posebnega patronata, ga lahko štejemo med zavetnike puščavniškega načina življenja.

^»Tvoja molitev bodi čim bolj preprosta in naj se tiče ene same stvari, zato si ne prizadevaj, da bi veliko govoril. Če iščeš besede, se bo tvoj duh samo raztresel … Če moleč veliko govorimo, motijo duha vsakovrstne raztresajoče podobe, pobožnost pa spuhti. Če pa malo govoriš ali pa samo z dna srca k Bogu vzdihuješ, ostane duh zbran. Kdor ima Boga v svojem srcu, mu za molitev ni treba določenega pravila. Ljubezen do Boga lahko merimo po tem, koliko časa vztrajamo v svoji molitvi. Ne vstajaj in ne nehaj, dokler po božji volji sami ogenj tvoje pobožnosti ne ugasne in se ne posušijo tvoje solze. Ne prej! Morebiti ne bo nikoli več v življenju tako ugodne priložnosti, da se odpustijo tvoji grehi.«

Ime: Ime Janez izhaja iz hebrejskega imena Jehohanan, ki pomeni »Jahve (Bog) je milostljiv«, vzdevek Klimak pa je dobil zaradi svojega najbolj znanega dela »Climax«, lestev.

Vzdevki: »Preblaženi cvet svojega časa«, »car nebeškega Jeruzalema«, »pravzor čednosti in zdravnik dušnih bolezni«, »sholastik«.

Rojen: sredi 6. stoletja, okoli leta 579.

Kraj rojstva: Sirija.

Umrl: 30. marca leta 649.

Kraj smrti: Gora Sinaj v Palestini.

Družina: Živel naj bi srečno otroštvo ob premožnih in globoko vernih starših.

Začetki: Zelo mlad je vstopil v aleksandrijski samostan z zelo strogimi predpisi in tam štiri leta poglabljal svoje bogoslovno znanje. Bil je sprejet v skupnost, a je kmalu odšel živet v samoto kot puščavnik.

Učitelj: V samostanu so mu določili preizkušenega meniha Martirija, ki ga je odlično vzgojil v resnično božjega moža.

Puščava: Janez se je iz samostana umaknil v puščavsko samoto pri Toli, v votlino, kjer je preživel kar štiri desetletja. Tu je opravljal vaje v telesnem premagovanju in nenehni molitvi. Svoja duhovna spoznanja in razsvetljenja je pridno zapisoval in z njimi pomagal mnogim, ki so prihajali k njemu po nasvet in duhovno pomoč.

Samostan: Okoli leta 639 so ga v samostanu Raithu na gori Sinaj izbrali za opata. S težkim srcem jim je ustregel in bil nadaljnja štiri leta opat in duhovni voditelj vseh puščavnikov v deželi. Malo pred smrtjo se je znova umaknil v popolno samoto.

Življenjepis: Njegovo življenje je v kratkem življenjepisu popisal menih Danijel iz Raituja.

Kreposti: Bil je preprost kot otrok in dobrega srca.

Dela: Njegovo poglavitno delo je »Lestev v nebesa«, v katerem je opisal vzpenjanje človeškega življenja k Bogu. Knjiga ima trideset klinov (poglavij) in opisuje pot popolnosti, za katero je potrebna najprej odpoved svetu, zatajevanje čutov in samovolje ter molitev. Temu delu je na koncu dodal še samostojen spis z naslovom »Knjiga za pastirja« (opata).

Zavetnik: Kljub temu da nima posebnega patronata, ga lahko štejemo med zavetnike puščavniškega načina življenja.

Upodobitve: Upodabljajo ga kot meniha, najpogosteje z lestvijo, ki jo nosi ali se po njej vzpenja. Redkeje je upodobljen kot opat s križem ali svojo knjigo Lestev.

Goduje: 30. marca.