Sveti Moscati, zavetnik biokemikov in zdravnikov, je svoj poklic opravljal v zavesti, da je le orodje v Gospodovi roki. Kot »oče nove medicine« je bil cenjen v akademskih krogih. Znan je bil po preučevanju diabetesa in infekcijskih bolezni, med pacienti pa je slovel kot srčen zdravnik, ki je mnogo dela opravil brezplačno. Na svojem domu je sprejemal revne bolnike, ki si zdravnika niso mogli privoščiti. Njegovo človekoljubje je izhajalo iz globokega zakramentalnega in molitvenega življenja. Žrtvoval se je do skrajnosti, še posebej ob reševanju bolnikov ob izbruhu Vezuva in epidemiji kolere. Poudarjal je, da je vse darove prejel od Boga. Znanost ga je še bolj približevala Stvarniku vsega. Prav to pa ga je delalo še bolj dobrohotnega. V ordinaciji je imel klobuk z napisom: »Kdor ima, naj da, kdor nima, naj vzame.«

Za take klobuke je vedno pravi čas. Tudi danes.